<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študij formulacij vodikovega peroksida z mlečno in dodecilbenzensulfonsko kislino</dc:title><dc:creator>Jere,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cerkovnik,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Peroksi kisline</dc:subject><dc:subject>vodikov peroksid</dc:subject><dc:subject>mlečna kislina</dc:subject><dc:subject>dodecilbenzensulfonska kislina</dc:subject><dc:subject>peroksimlečna kislina</dc:subject><dc:subject>peroksidodecilbenzensulfonska kislina</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskoval nastanek peroksimlečne in peroksidodecil-benzensulfonske kisline v formulacijah, pripravljenih iz različnih razmerij vodikovega peroksida in mlečne kisline, oziroma dodecilbenzensulfonske kisline (DBSA). Za pripravo sem uporabljal 40% in 60% vodikov peroksid. Študiral sem tudi vpliv dodatka žveplove(VI) kisline kot katalizatorja. Ugotovil sem, da so glede na delež nastale peroksi kisline in stabilnost le-te, formulacije z mlečno kislino bolj perspektivne od tistih z DBSA. Raztopine sem dodatno testiral s toplotno obremenitvijo pri 60 °C tri dni z namenom simulacije pogojev hranjenja takšnih formulacij v daljšem časovnem obdobju. V teh primerih sem raztopine dodatno stabiliziral s HEDP. Rezultati kažejo, da v formulaciji z 20% začetnim deležem mlečne kisline in 40% vodikovim peroksidom ob dodatku katalizatorja nastane najvišji delež peroksimlečne kisline, ki je tudi relativno stabilna, zato lahko predstavlja izhodiščno točko za nadaljnje študije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 11:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149330</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22679</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 168118275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
