<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga družbenih omrežij pri oblikovanju samopodobe gimnazijcev v Spodnjem Podravju</dc:title><dc:creator>Poplatnik,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>Snapchat dismorfija</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>tesnoba ali anksioznost</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu na kvantitativen način preučujem vlogo družbenih omrežij pri oblikovanju samopodobe gimnazijcev v Spodnjem Podravju. V teoretičnem delu sem najprej na kratko orisala samo temo, nato sem se osredotočila na opredelitev družbenih omrežij. V nadaljevanju sem tako podala nekaj statističnih podatkov, ki so že na voljo v povezavi z uporabo družbenih omrežij, pri tem sem zajela podatke na nivoju svetovne populacije, Evropske unije in Slovenije. Po tem poglavju se dotaknem naslednje velike teme, ki je samopodoba. Ker se v svojem delu osredotočam na splošno samopodobo, telesno samopodobo in socialno samopodobo, opišem te tematike, ki jih obravnavam pod skupnim pojmom samopodoba. Predstavim tudi posledice uporabe družbenih omrežij in opredelim pojme: depresija, tesnoba ali anksioznost in Snapchat dismorfija. Glavni cilj raziskave je ugotoviti, kakšno vlogo imajo družbena omrežja pri oblikovanju samopodobe oziroma ali igrajo tako pomembno vlogo.
Raziskavo sem izvedla z gimnazijci v Spodnjem Podravju, saj je to območje, kjer živim in želim delati v prihodnosti. Na tem območju raziskujem Gimnazijo Ptuj in Gimnazijo Ormož. V mojo raziskavo so bili vključeni gimnazijci, ki v šolskem letu 2022/23 obiskujejo navedeni gimnaziji. Za potrebe diplomskega dela sem se poslužila tudi vzorčenja. Moj vzorec bo neslučajnostni in priročen. V vzorec so tako vključeni gimnazijci, ki v šolskem letu 2022/23 obiskujejo 3. in 4. letnik gimnazij v Spodnjem Podravju.
Ugotovitve raziskave so bile pričakovane, saj imajo vsi vključeni ustvarjen profil na družbenih omrežjih. Velika večina jih pozna pojma depresija ter tesnoba ali anksioznost, pojem Snapchat dismorfija pa je poznala samo ena četrtina vseh sodelujočih. Skozi raziskavo sem tudi prepoznala povezavo med količino preživetega časa na družbenih omrežjih in željo po spremembi telesa, ki se razlikuje glede na spol, prav tako pa je negativno dojemanje samopodobe odvisno od časa, preživetega na družbenih omrežjih. Količina preživetega časa na družbenih omrežjih pa ni povezana s poznavanjem pojmov depresije, anksioznosti oziroma tesnobe in Snapchat dismorfije. Skozi raziskavo ugotovim, da dijaki uspešno prepoznajo pozitivne in negativne lastnosti družbenih omrežij, prav tako pa so mnenja deljena, ko gre za doživljanje tesnobnega občutka pri primerjanju z drugimi na družbenih omrežjih. 
V prihodnosti bi bilo potrebno raziskavo razširiti na večjo populacijo. V sklopu praktičnega delovanja pa se bodo o teh tematikah izvedle tudi različne delavnice skupaj z mladinskim centrom.</dc:description><dc:publisher>[E. Poplatnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 09:00:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149310</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.8:004.774.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 42919</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 204065539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
