<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duhovnost v kurikulumu socialnega dela – študentska perspektiva</dc:title><dc:creator>Kojc,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>duhovnost</dc:subject><dc:subject>duhovno občutljivo socialno delo</dc:subject><dc:subject>holistični pristop</dc:subject><dc:subject>kurikulum</dc:subject><dc:subject>študenti socialnega dela</dc:subject><dc:description>Priljubljenost duhovnih praks je v zadnjih nekaj letih strmo narasla. Zadnja desetletja smo priča vedno večjemu zanimanju glede vloge, ki jo (lahko) ima duhovnost tako v našem vsakdanjem življenju kot tudi v kontekstu pomoči in podpore. Duhovnost je našla mesto tudi v socialnem delu, na kar nakazujejo zlasti tuji znanstveni in strokovni članki in raziskave. Duhovnost je v njih pogosto razumljena kot vir moči posameznika, družine in skupnosti in oblika samopomoči. Z natančnim pregledom problematike in raziskav sem ugotovila, da v kurikulumu študijskih programov socialnega dela umanjkajo vsebine duhovne dimenzije kljub celostno naravnanemu pogledu na človeka. Mnogo tujih raziskav, katere podrobneje predstavim v teoretičnem delu, pokaže pozitivno stališče socialnih delavk/-cev in študentk/-ov socialnega dela do vključevanja duhovnosti v svojo prakso. Kljub temu med njimi prevladuje občutek neustrezne usposobljenosti za praktično udejanjanje svojega naklonjenega stališča, kar določeni raziskovalci povezujejo z nezadostno zastopanostjo duhovnih vsebin v kurikulumu študijskih programov socialnega dela. Namen moje raziskave je bil preučiti študentsko perspektivo glede vključevanja vsebin duhovnosti v kurikulum socialnega dela. Raziskava je kvantitativna in izvedena na vzorcu 132 študentk in študentov Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Podatke sem pridobila s spletno anketo. Ugotovila sem, da študentke in študenti socialnega dela kažejo razmeroma pozitivno stališče do duhovnosti in do vključevanja duhovnih vsebin v kurikulum. Ne glede na versko opredelitev menijo, da je duhovnost možen vir moči, na katerega moramo biti pozorni. Študentke in študenti vidijo uporabnost določenih duhovnih vsebin, kar 93% jih podpira vključitev takega predmeta v kurikulum (predvsem kot izbirni predmet). Se pa študentke in študenti zavedajo tudi morebitnih tveganj pri vključevanju duhovnosti v prakso, 90% se jih strinja s tem, da bi socialna delavka oziroma delavec morala biti pozorna na načine vključevanja duhovnosti, ki lahko škodijo uporabniku.</dc:description><dc:publisher>[E. Kojc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 09:00:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149295</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:304.35</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 42904</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 201558275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
