<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Duševno zdravje žensk v poporodnem obdobju iz družin s številnimi izzivi</dc:title><dc:creator>Žorž,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urek,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obporodni izzivi</dc:subject><dc:subject>mreža pomoči</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>sistemske spremembe</dc:subject><dc:subject>partner</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem duševno zdravje žensk v poporodnem obdobju, ki prihajajo iz družin s številnimi izzivi. V pregledu problematike preko literature predstavim družbeni konstrukt materinstva nekoč in danes ter opišem mite o materinstvu. Opišem tudi čustveni in psihološki vidik poroda in podporo, ki jo pri rojevanju ženska potrebuje. Naprej govorim o poporodnem obdobju in izzivih ter stiskah, ki jih lahko le-to prinese. V pregledu problematike namenim pozornost tudi vidiku očetovstva in partnerstva po porodu in se na koncu osredotočim na ženske, ki prihajajo iz družin s številnimi izzivi in mrežo pomoči, ki je ženskam na voljo. V naslednjem poglavju opišem svoj izbrani problem in predstavim pet raziskovalnih vprašanj, s katerimi sem si postavila okvir za teme zanimanja, ki sem jih kasneje raziskovala. V diplomski nalogi sem raziskovala izkušnje žensk med porodom in bivanjem v porodnišnici, izzive, s katerimi so se ženske v obporodnem obdobju soočale, vrste pomoči in podpore, ki so jo bile ženske v tem času deležne, načine, s katerimi so ženske svoje izzive reševale in ne nazadnje tudi možne potrebne spremembe v obporodnem sistemu, ki bi bile potrebne, da zagotovimo boljše duševno zdravje žensk v tem obdobju. Raziskava je kvalitativna, populacijo predstavljajo matere, ki prihajajo iz družin z dodatnimi izzivi in so imele v času opravljanja raziskave otroka starega dve leti ali manj. V raziskavo je bilo vključenih sedem žensk. Raziskava je pokazala, da so si bile izkušnje žensk v porodnišnici zelo različne, kljub temu pa so se pokazale tudi izrazito negativne izkušnje, ki so nedopustne. Pri porodu je navadno partner tisti, ki predstavlja podporno osebo, vendar ta ne zna vedno poskrbeti za vso podporo, ki jo ženska takrat potrebuje. To se pokaže predvsem pri tistih ženskah, ki so imele že pred porodom težave v partnerskem odnosu. Izzivi žensk, s katerimi so se v obporodnem obdobju soočale, se v poporodnem obdobju le še poglobijo. Raziskava je pokazala, da ženske ne prejmejo dovolj partnerjeve podpore v prvih mesecih po porodu in hkrati doživljajo celo paleto negativnih čustev. Glaven vir pomoči ženskam predstavlja primarna družina ali partner. Prav tako so nekatere ženske kot dober vir podpore in pomoči omenile patronažno službo. Večinoma so se ženske reševanja svojih izzivov lotile same, le dve izmed intervjuvank sta si poiskali strokovno pomoč. V raziskavi se je pokazala preobremenjenost formalnega sistema pomoči, nezaupanje v strokovnjake in potreba po ozaveščanju o neformalnih oblikah pomoči in krepitvi skupnosti.</dc:description><dc:publisher>[Š. Žorž]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 09:00:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149291</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.86:612.63</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 42900</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 204848643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
