Ovire beguncev in prosilcev za azil v zdravstvu in njihova obravnavaSiddikova, Nigora (Avtor) Thaler, Darja (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negabegunciprosilci za azilmigracijeovire v zdravstvuUvod: Migracijski tokovi se širijo po vsem svetu. Vsako leto gre na pot na tisoče beguncev, ki svoje domove zapustijo zaradi smrtno nevarnih dogodkov in ker jih lastna država ne more zaščititi. Zaradi omejenih pravic do zdravstvenega sistema v državah gostiteljicah se spopadajo s še več ovirami in slabim dostopom do zdravstvene oskrbe. Namen: Namen diplomske naloge je identificirati izzive zdravstvenih delavcev pri delu z begunci in prosilci za azil ter glavne ovire, s katerimi se te ranljive skupine srečujejo pri zdravstveni oskrbi. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom literature, pri čemer je v ospredju uporaba literature v angleščini, slovenščini, nemščini, švedščini, grščini, italijanščini in turščini. Pri iskanju smo uporabili podatkovne baze in iskalnike PubMed / Medline, CINAHL Ultimate in ScienceDirect, Google Scholar in iskalnik Google. V iskalniku Google smo oblikovali iskalno strategijo z naslednjimi ključnimi besedami: refugees, asylum seekers, healthcare, legislations, barriers ter sopomenkah v naštetih jezikih. Rezultati: S pregledom literature smo identificirali ključne dokumente o pravicah beguncev in prosilcev za azil v Nemčiji, na Švedskem, v Turčiji, Grčiji, Italiji in Sloveniji, poudarek smo dali predvsem temeljnim pravnim dokumentom, ki opredeljujejo pravice do zdravstvene oskrbe beguncev in prosilcev za azil. Razprava in zaključek: Pregled smernic in zakonodaje je pokazal, da imajo izbrane države po eni strani podobno zakonodajo glede zdravstvenega varstva prosilcev za azil in beguncev, po drugi strani pa zaradi zapletenih zdravstvenih in zavarovalniških politik med temi državami prihaja do precejšnjih razhajanj v dejanskih pravicah beguncev in prosilcev za azil do zdravstvenega varstva. Begunci in prosilci za azil se zaradi jezikovnih ovir težko znajdejo skozi zapletene sisteme pravic, omejevalni dejavniki pa so tudi nizka zdravstvena pismenost in kulturne razlike. Na strani zdravstvenih organizacij je največja ovira za ustrezno obravnavo beguncev in prosilcev za azil pomanjkanje ustrezne izobrazbe in usposabljanja medicinskih sester na področju kulturnih kompetenc.[N. Siddikova]20232023-09-06 07:45:39Diplomsko delo/naloga149267UDK: 616-083VisID: 127387COBISS_ID: 163450115sl