<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje vpliva nanodelcev titanovega dioksida na adhezijo monocitov na žilni endotelij z optično pinceto</dc:title><dc:creator>Koroševič Koser,	Benjamin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbančič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Koklič,	Tilen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>titanov dioksid</dc:subject><dc:subject>nanodelci</dc:subject><dc:subject>nanocevke</dc:subject><dc:subject>ateroskleroza</dc:subject><dc:subject>pritrjevanje monocitov</dc:subject><dc:subject>optična pinceta</dc:subject><dc:subject>konfokalna fluorescenčna mikroskopija</dc:subject><dc:description>Nanodelci so delci s premerom ≤ 100 nm v vsaj eni dimenziji. Zaradi svoje majhnosti imajo več spremenjenih oziroma posebnih lastnosti ter so vse širše vključeni na zelo različnih področjih industrije. Spremenjene oziroma posebne lastnosti nanodelcev se odražajo tudi v spremenjenem odzivu na celičnem nivoju, katerega vpliv na zdravje se še intenzivno raziskuje. Izpostavljenost določenim nanodelcem je potrjeno povezana s pojavom kroničnih vnetnih bolezni dihal. V zadnjem času spoznavajo, da je vdihovanje nanodelcev povezano tudi z vnetnim odzivom pri drugih organih oziroma organskih sistemih – tudi pri srčno-žilnih boleznih, na primer aterosklerozo. Ateroskleroza je kompleksna multifaktorna kronična vnetna bolezen, pri kateri je težko definirati specifične dejavnike tveganja in vzroke za njeni razvoj. Novejše študije med ključne uvodne dogodke pri razvoju ateroskleroze prištevajo aktivacijo žilnega endotelija in pritrjevanje levkocitov na žilno steno. V namen ugotavljanja povezave med nanodelci in razvojem ateroskleroze smo razvili metodo z uporabo optične pincete, ki nam omogoča neposredno merjenje časa pritrjevanja monocitov na endotelijske celice. Dobljeni rezultati nakazujejo, da izpostavitev endotelijskih celic nanocevkam TiO2 (TiO2NT) in vitro povzroči hitrejše pritrjevanje monocitov, kar je lahko posledica potencialno toksičnega delovanja TiO2NT, ki privede do aktivacije endotelijskih celic. Odziv na nanodelce je podoben kot na trombin, ki smo ga izbrali kot pozitivno kontrolo za aktivacijo endotelija. Postavljeno metodo merjenja pritrjevanja monocitov na endotelij bi z vključitvijo predlaganih izboljšav lahko razvili do standardne metode za ta namen. S konfokalno fluorescenčno mikroskopijo adhezijskih molekul na površini endotelijskih celic, katerih gostota po naših preliminarnih poskusih korelira s hitrostjo pritrjevanja monocitov, predlagamo tudi enovito delovno izvedbo, ki omogoča hitrejše in cenejše testiranje vpliva nanomaterialov in kemikalij na razvoj ateroskleroze.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-06 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149265</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100263</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163416835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
