<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje vpliva površinsko aktivnih snovi v šamponih s sirotko na transepidermalno izgubo vode in vitro</dc:title><dc:creator>Mikić,	Sandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gašperlin,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bjelošević Žiberna,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>koža</dc:subject><dc:subject>šamponi</dc:subject><dc:subject>površinsko aktivne snovi</dc:subject><dc:subject>sirotka</dc:subject><dc:subject>draženje</dc:subject><dc:subject>transepidermalna izguba vode</dc:subject><dc:subject>Franzova difuzijska celica</dc:subject><dc:description>Šamponi so kozmetični izdelki za lase, v katere vgrajujemo različne površinsko aktivne snovi z namenom odstranitve umazanije z las in lasišča. Površinsko aktivne snovi vplivajo tudi na stabilnost pene in viskoznost formulacije. Poleg površinsko aktivnih snovi se v kozmetične izdelke za lase vgrajujejo tudi proteini in peptidi. Vse pomembnejša je sirotka, ki je bogata z beljakovinami in je sposobna vezave vode, s čimer vzdržuje ustrezno integriteto kože. V šamponih na trgu je zelo razširjena površinsko aktivna snov kokamiddietanolamin. Spojine s kokamiddietanolaminom so potencialno kancerogene, zato jo želijo proizvajalci nadomestiti z drugimi, varnejšimi površinsko aktivnimi snovmi. Poznane so zmesi večih površinsko aktivnih snovi, kot so STEPAN-MILD LSB, LATHANOL LAL POWDER, ALPHA-STEP PC-48, AMPHOSOL HCG in STEPAN MILD GCC. V diplomski nalogi smo pripravili 8 formulacij šamponov z omenjenimi površinsko aktivnimi snovmi. Izbrali smo 5 najbolj optimalnih glede na organoleptične lastnosti in viskoznost. Vrednotili smo vpliv formulacij šamponov z in brez vgrajene sirotke na transepidermalno izgubo vode. Za površinsko aktivne snovi je značilno, da so običajno v previsokih koncentracijah dražeče za kožo, zato smo testirali tudi raztopine površinsko aktivnih snovi v takšnih koncentracijah, kot so bile vključene v formulacije. Testirali smo tudi vpliv same sirotke. Transepidermalno izgubo vode smo merili z napravo Tewameter TM 300 na modelu prašičje kože in vitro, ki smo jo vpeli v Franzovo difuzijsko celico. Ugotovili smo, da šampon C z vgrajeno sirotko najbolj draži kožo, najverjetneje zato, ker vsebuje 30 % LSB, za katero smo dokazali, da izsušuje kožo in jo je v kozmetične izdelke potrebno vključiti v nižji koncentraciji. Vsi ostali šamponi so na koži izkazali neiritantno delovanje, vseeno pa prednjači šampon A s sirotko, ki je kožo najbolj navlažil. Izmed vseh testiranih raztopin površinsko aktivnih snovi je 1 procentna raztopina GCC izkazala najbolj blagodejen vpliv na kožno bariero, ker je najbolj znižala transepidermalno izgubo vode. Tudi sama sirotka je izboljšala kožno bariero in z vgradnjo le-te smo vplivali na boljši učinek formulacij na kožo. Rezultati testiranja raztopin površinsko aktivnih snovi in šamponov, ki jih vsebujejo, omogočajo zaključek, da predstavljajo alternativo za potencialno kancerogeno površinsko aktivno snov, kokamiddietanolamin.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-05 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149160</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 100127</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
