<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osteointegracija - sistemi, zapleti in zdravstvena nega vstopnega mesta</dc:title><dc:creator>Muršec,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pađen,	Ljubiša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hočevar Posavec,	Bojana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>osteointegracijski implantati</dc:subject><dc:subject>oskrba rane</dc:subject><dc:subject>protetika</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Amputacija je nepovratna odstranitev dela/-ov telesa, ki pacientu povzroči doživljenjsko omejitev. Osteointegracija spodnje okončine namenjena pričvrstitvi protetičnega uda je v svetu novejša metoda, saj se izvaja šele dve desetletji. V preostalo kost krna se integrira implantat, ki sega skozi kožo v zunanjost, kar pa predstavlja pot za vdor mikroorganizmov in posledično okužb. Kljub zapletom se kaže, da ima veliko prednosti in koristi za ljudi z amputacijo okončin. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi izvajalci zdravstvene nege, ki so člani interdisciplinarnega zdravstvenega tima v procesu oskrbe pacienta pred, med in po operativnem posegu. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti obstoječe osteointegracijske sisteme, ki se uporabljajo ter kakšne zaplete doživljajo pacienti po operativnem posegu. Prav tako želimo pojasniti, kakšno vlogo ima medicinska sestra pri zdravstveni negi vstopnega mesta implantata. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom literature iskane v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect. Rezultati: Najpogosteje se uporabljajo štirje osteointegracijski sistemi; Integrirana nožna proteza, Osteointegrirana protetična okončina, Osteointegrirana proteza za rehabilitacijo oseb po amputaciji uda in Naprava za stiskanje. Ugotovili smo, da imajo sistemi različne karakteristike, materiale, sestavne dele in rehabilitacijo po operativnem posegu. Pri vseh sistemih se je izkazalo, da se pri več kot 60% pacientov zapleti ne pojavljajo, v kolikor pa se, je najpogostejši površinska okužba vstopnega mesta implantata (od 21% do 26,7%). Vloga medicinske sestre je predvsem spremljanje krna, preventivno delo in zdravstvena vzgoja, lokalna oskrba vstopnega mesta implantata ter prepoznavanje zapletov. Razprava in zaključek: Uspešna osteointegracija zahteva celostno oceno pacienta, saj je pri nekaterih pacientih zaradi zdravstvenega stanja kontraindicirana. Raziskave na tem področju so omejene, najverjetneje zaradi kratkega trajanja uporabe te metode, vendar eksperimentalne raziskave delane na živalih ponujajo obetavne možnosti nadgradnje in preprečevanja zapletov na tem področju. Vključevanje zdravstvene nege v proces osteointegracije je pomembno dejstvo, saj so medicinske sestre tiste, ki so prisotne ob pacientu v vseh fazah obravnave. Verjamemo, da bo z današnjim hitrim razvojem v prihodnosti še mnogo novosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Muršec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-03 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>149097</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 127225</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 163204867</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
