Uporabnost transkutanih senzorjev za zaznavanje spreminjanja intraabdominalnega tlakaKUŠAR, MAŠA (Avtor) Trotovšek, Blaž (Mentor) intraabdominalni tlakabdominalni utesnitveni sindromtipalo mišičnega krčenjaV raziskavi smo proučevali možnost uporabe transkutanih tipal mišične kontrakcije za merjenje intraabdominalnega tlaka. V raziskavo smo vključili 30 bolnikov, ki so bili med 27.6.2018 in 24.6.2019 zdravljeni v enoti intenzivne nege Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana. Intraabdominalni tlak smo merili z dvema posrednima metodama - s proučevano, transkutano metodo, ki vključuje uporabo tipal mišične kontrakcije, ter z uveljavljeno intravezikalno metodo merjenja hidrostatskega tlaka v sečnem mehurju. Meritev tlaka z intravezikalno metodo smo pri vsakem bolniku opravili osemkrat, izmenično v mirovanju in med izvajanjem Valsalvinega manevra. Transkutano meritev smo izvajali istočasno z merjenjem intravezikalnega tlaka in sicer neprekinjeno, ves čas trajanja intravezikalnih meritev. V izbranem matematičnem modelu sta amplituda signala mišičnega krčenja in debelina podkožnega maščevja statistično značilno povezani z intravezikalno izmerjeno vrednostjo intraabdominalnega tlaka (p < 0,0001 in p = 0,0008). Ob tem ti dve izbrani neodvisni spremenljivki pojasnita 41 % variabilnosti, naključni vpliv bolnika pa še dodatnih 44 % variabilnosti podatkov. Napovedi intravezikalno izmerjenih vrednosti intraabdominalnega tlaka, pridobljene iz tega modela, niso pristrane glede na dejansko izmerjene vrednosti (bias = -0,0667 mmHg), niso pa dovolj natančne (95 % meje ujemanja [-14,4 mmHg; 14,3 mmHg]). Ob transkutano izmerjenem intraabdominalnem tlaku 21 mmHg ali več je pozitivna napovedna vrednost za prisotnost intraabdominalne hipertenzije 0,86; negativna napovedna vrednost izmerjenega tlaka 20 mmHg ali manj je 0,62. Ob transkutano izmerjenem IAP 21 mmHg ali več, je pozitivna napovedna vrednost za prisotnost intraabdominalne hipertenzije III. ali IV. stopnje 0,14; negativna napovedna vrednost izmerjenega tlaka 20 mmHg ali manj pa je 0,96. V izbranem matematičnem modelu razlika med amplitudama signalov mišičnega krčenja v dveh zaporednih merjenjih in debelina podkožnega maščevja nista statistično značilno povezani z razliko med zaporednima vrednostima intraabdominalnega tlaka, pridobljenima z istočasno intravezikalno meritvijo (p = 0,06 in p = 0,65). Ob tem izbrani neodvisni spremenljivki pojasnita 13 % variabilnosti, naključni vpliv bolnika pa še dodatnih 79 % variabilnosti podatkov. Ob transkutano izmerjeni spremembi intraabdominalnega tlaka za 10 mmHg ali več je pozitivna napovedna vrednost za intravezikalno spremembo vsaj 10 mmHg 1; negativna napovedna vrednost izmerjene spremembe tlaka za manj kot 10 mmHg je 0,88. V raziskavi smo dokazali, da je signal tipala mišičnega krčenja statistično značilno povezan z intravezikalno izmerjenim intraabdominalnim tlakom. Pokazali smo, da s tipali mišičnega krčenja lahko merimo intraabdominalni tlak ter da aktivacija mišične trebušne stene ne moti meritev. Ujemanje med standardno, intravezikalno in proučevano, transkutano metodo merjenja intraabdominalnega tlaka trenutno sicer še ni dovolj veliko, da bi metodi lahko zamenljivo uporabljali. Neujemanje je vsaj delno posledica zasnove raziskave in omejitev standardne intravezikalne metode. V prvem koraku preizkušanja smo se želeli izogniti invazivnim metodam in vključitvi kritično bolnih preiskovancev. Kljub temu smo prikazali, da s tipali mišičnega krčenja lahko merimo intraabdominalni tlak. Rezultati raziskave so vsekakor dobra osnova za nadaljnji razvoj in izboljšavo tipal ter tudi za raziskave, ki bodo omogočile boljšo oceno njihove natančnosti.20232023-09-03 07:15:10Doktorsko delo/naloga149074VisID: 24391sl