Afektivna VR čeladaVukadin, Simon (Avtor) Geršak, Gregor (Mentor) prevodnost kožeEDRnavidezna resničnostArduino Nanoneinvertirajoči ojačevalnikoperacijski ojačevalnikPrevodnost kože je ena od ključnih fizioloških parametrov, ki nam omogoča ugotavljanje čustvenega odziva. Zaradi hitrih sprememb čustvenega stanja ljudi je pomembno, da meritve izvajamo na čim bolj neopazen način. Večina trenutnih metod merjenja ni praktičnih. Rešitev težave je afektivna VR čelada. V notranjost čelade smo vgradili dve elektrodi, ki merita prevodnost kože preko čela. Arduino Nano RP2040 opravi meritve in jih preko omrežja Wi-Fi pošlje na platformo Arduino IoT Cloud, kjer nato meritve tudi grafično prikažemo. Prednost izdelka je v tem, da je izvajanje meritev za uporabnika zelo neopazno, saj so elektrode majhne in udobne za nošenje. Uporabnik se praktično ne zaveda izvajanja meritev, zato imamo pri tem minimalen vpliv na njegovo psihološko stanje. Za izvajanje meritev v navideznem okolju se je kot najbolj primerna izkazala lokacija na čelu. Da bi preverili primernost lokacije, smo meritve hkrati izvajali na čelu in na standardnem mestu na prstih leve roke, pri čemer smo uporabili instrument Biopac MP150 z elektrodami EDA100C. Ugotovili smo, da je odziv na čelu nekoliko manjši, vendar še vedno viden. V uvodu diplomskega dela smo podali teoretično osnovo o prevodnosti kože (zakaj pride do elektrodermalnega odziva), področja uporabe in o metodah merjenja. Prav tako smo predstavili navidezno resničnost (NR oz. VR) ter njeno vlogo pri merjenju psihofizioloških odzivov pri človeku in očala Meta Quest 2, ki smo jih uporabili pri testiranju izdelka. V drugem delu je opisan postopek izdelave afektivne VR čelade. Najprej smo izdelali merilnik, ki temelji na platformi Arduino Nano (vezje, s pomočjo katerega Arduino meri prevodnost, je neinvertirajoči ojačevalnik), nato smo skrbno izbrali elektrode, ki zagotavljajo natančne in zanesljive meritve prevodnosti kože. V tretjem delu smo afektivno VR čelado ovrednotili. Ugotovili smo, da so odzivi, ki jih izmerimo, primerno hitri, vendar z dosti manjšimi amplitudami kot na referenčnem senzorju. Glavni razlog za to je v skoraj šestkrat manjši koncentraciji ekrinih znojnih žlez na čelu v primerjavi s prsti rok.20232023-08-31 14:00:49Diplomsko delo/naloga148811VisID: 61118COBISS_ID: 163216387sl