Proces odločanja za zdravljenje v primeru ugotovljene neplodnostiSatler, Mateja (Avtor) Leskošek, Vesna (Mentor) neplodnostzdravljenje neplodnostiplodnostpsihosocialna podporačustvene stiske in izzividiagnoza neplodnostidružbeni pritiski in pričakovanjaalternativne poti k starševstvuodloženo materinstvoV teoretičnem uvodu sem najprej opredelila pojem neplodnosti ter predstavila statistično pogostost pojavljanja neplodnosti. Nadalje sem se lotila opredelitve fenomena odloženega materinstva in nato podrobneje obravnavala posledice ter pozitivne vidike odloženega materinstva za ženske. Poudarila sem tudi pomembnost plodnosti in zmožnosti rojevanja. Dotaknila sem se starševstva in psiholoških koristi ter izzivov, ki jih ta prinaša. Na koncu sem opredelila še faze soočanja z neplodnostjo, predstavila stanje zdravljenja neplodnosti v Sloveniji in poudarila pomembnost psihosocialne podpore in svetovanja v tem procesu. V empiričnem delu sem opravila osem intervjujev z ženskami, ki so bile vključene v proces zdravljenja neplodnosti. Da bi razumela, kako se ženske odločajo poiskati zdravniško pomoč in kako doživljajo diagnozo neplodnosti, sem kvalitativno analizirala intervjuje. Prav tako so me zanimali družbeni pritiski in pričakovanja ter kako jih ženske doživljajo. Ugotoviti sem želela, kakšna je korist psihosocialne podpore in kakšna podpora je ženskam takrat koristna, nazadnje pa kako ženske sprejemajo odločitev o morebitnem zaključku zdravljenja in kako razmišljajo o alternativnih poteh k starševstvu. Ugotovila sem, da se ženske začnejo zavedati težav z zanositvijo postopoma in se za zdravljenje neplodnosti odločijo glede na dolgotrajnost poskušanja zanositve brez zaščite, že obstoječe ginekološke težave ali družinsko anamnezo. Časovni razpon med zavedanjem težav in obiskom zdravnika je različen. Po postavitvi diagnoze neplodnosti ženske izražajo strahove in dvome v uspešnost zdravljenja ali diagnozo preprosto sprejmejo. Ženske glede svojega materinstva občutijo družbene pritiske in pričakovanja drugih ljudi, ki jih lahko doživljajo kot neprijetne. Ženske občutijo pomanjkanje razumevanja okolice, saj ta minimalizira njihove težave z neplodnostjo. Prav tako se pojavljajo predsodki glede umetne oploditve. Ženske, ki se soočajo z zdravljenjem neplodnosti, se srečujejo z različnimi izzivi, vključno s čustvenimi stiskami, kot so čakanje na rezultate postopkov oploditve, soočanje z razočaranji, strah pred neuspehom zdravljenja, občutki nelagodja, jeze in zavisti ob opazovanju drugih mater in nosečnic, soočanje z občutki krivde in manjvrednosti. Psihosocialna podpora na klinikah je pomembna, vendar so večja ozaveščenost, ponudba te podpore in njena dolgoročnost več kot potrebne. Kot pogosto merilo za zaključek zdravljenja ženske navajajo izkoriščenost postopkov, ki jih krije zavarovalnica. Pri razmišljanju o alternativnih poteh k starševstvu se med ženskami pojavljajo različne stopnje naklonjenosti. Del pomembne podpore ženskam pa je prav raziskovanje možnosti in načrtovanje alternativnih scenarijev, če se želja po otroku ne uresniči.[M. Satler]20232023-08-31 09:00:25Diplomsko delo/naloga148766UDK: 364.624:612.663VisID: 42362COBISS_ID: 204144643sl