Uporaba konceptov socialnega dela na centrih za socialno deloRudolf, Nika (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) Jagrič, Ana (Komentor) koncepti socialnega delacenter za socialno delouporaba konceptovvpliv področja na konceptevpliv delovnega okoljaV diplomskem delu raziskujem uporabo konceptov socialnega dela na centrih za socialno delo, kjer se osredotočam na to, katere koncepte socialnega dela socialne delavke poznajo in razumejo, kako jih uporabljajo ter kaj vpliva na to, da jih uporabijo. V raziskavi raziščem, katera področja dela omogočajo uporabo konceptov, kako delovno okolje vpliva na socialne delavke ter raziščem, katero znanje se zdi socialnim delavkam ključno za opravljanje dela. V teoriji opišem splošne koncepte socialnega dela z vidika različnih avtorjev, naslovim centre za socialno delo, raziščem pa tudi predvidene uporabe konceptov. Opravila sem kvalitativno raziskavo z neslučajnostnim kvotnim vzorcem, v katerega sem vključila 11 sogovornic, s katerimi sem s pomočjo vodila za intervju pridobila odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Z raziskavo sem ugotovila, da socialne delavke na centrih za socialno delo najbolje poznajo koncept delovnega odnosa ter sodobne koncepte socialnega dela. Te koncepte socialne delavke tudi najpogosteje uporabljajo pri svojem delu ter za njih menijo, da so najbolj uporabni. Za uporabo konceptov se odločajo na podlagi zelo različnih dejavnikov, kot so spontana uporaba, prilagajanje uporabnikom in primeru, pozorne pa so tudi na neverbalno in verbalno komunikacijo. Do neuporabe nekaterih konceptov pride takrat, ko socialne delavke menijo, da bi uporaba negativno vplivala na uporabnike. Na primer: kadar bi uporaba konceptov povečala občutek nemoči; kadar socialne delavke menijo, da so uporabniki nestabilni oziroma nanje dana situacija še premočno vpliva, da bi lahko aktivno sodelovali. Poleg tega se za neuporabo določenih konceptov odločijo tudi, kadar sogovorniki niso motivirani za sodelovanje ali pa ti ne bi razumeli pričakovanj socialne delavke. Socialne delavke navajajo, da so dejavniki, ki jih spodbujajo k uporabi konceptov, povezani z občutkom varnosti; z občutkom, da delo opravijo strokovno in da se lahko zanesejo na nekaj oprijemljivega. Področji socialnovarstvenih storitev in varstva otrok in družine sta tisti, ki najbolj omogočata dosledno uporabo konceptov; področje, ki ne omogoča doslednejše uporabe konceptov, pa je področje denarnih prejemkov in subvencij. Razlog za to socialne delavke povezujejo z načinom dela in manj stika z uporabniki. Socialne delavke bi za svoje delo potrebovale še različna dodatna znanja, kot so terapevtska znanja, krepitev moči, konkretne usmeritve, komunikacijo z drugimi institucijami in podobno. Najbolj uporabni koncepti ter tisti, ki omogočajo boljše sodelovanje pri delu z uporabniki, so koncept delovnega odnosa ter sodobni koncepti, pri čemer je poudarek na perspektivi moči. Podporne dejavnike delovnega okolja socialne delavke vidijo v svobodi, zaupanju in podpori. Ovira pa jih s kadrovsko podhranjenostjo, pomanjkanjem časa in količino dela, ki ga morajo opraviti. Nakazujejo se vzorci morebitne povezave med uporabo konceptov in področjem dela ali časom, ki je potekel od zaključka študija, vendar pa na podlagi pridobljenih podatkov ni mogoče zagotovo trditi, da povezava obstaja. Za nadaljnje raziskave na to temo predlagam večji vzorec, ki bi bolje predstavil vse »starostne« skupine in področja dela. Za lažjo in bolj razširjeno uporabo konceptov za socialno delo predlagam več zaposlovanj socialnih delavcev na centrih za socialno delo ter omogočanje večjega števila izobraževanj. Pomembno se mi zdi tudi spodbujanje uporabe konceptov s strani vodstva na centrih za socialno delo.[N. Rudolf]20232023-08-31 09:00:22Diplomsko delo/naloga148765UDK: 364-3VisID: 42361COBISS_ID: 204122627sl