<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vadba hoje z navidezno resničnostjo pri pacientih po možganski kapi - pregled literature</dc:title><dc:creator>Lozej,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>vadba hoje z navidezno resničnostjo</dc:subject><dc:subject>navidezna resničnost</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>pacienti po možganski kapi</dc:subject><dc:subject>vadba hoje po možganski kapi</dc:subject><dc:description>Uvod: Vadba hoje predstavlja pomemben del fizioterapevtske obravnave, ker ima mnogo pacientov po možganski kapi težave s hojo. Vadba hoje z navidezno resničnostjo je relativno nova oblika vadbe hoje, ki postaja vedno bolj priljubljena med fizioterapevti in pacienti. Večinoma se jo izvaja na tekočem traku, z uporabo različnih stopenj potopitve v navidezno resničnost. Učinkovitost vadbe hoje z navidezno resničnostjo pri pacientih po možganski kapi še ni jasno raziskana. Namen: Pregledati izsledke raziskav o učinkovitosti uporabe navidezne resničnosti za vadbo hoje pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Iskanje literature je bilo opravljeno v podatkovni zbirki PubMed, ki je v naslovu ali povzetku zajemala naslednje besedne zveze: (stroke OR poststroke) AND (virtual reality OR VR OR augmented reality OR AR) AND (gait OR walk OR walking). V pregled so bile vključene raziskave, objavljene do vključno novembra 2022, ko je iskanje potekalo. Poleg iskalne kombinacije je bil pregledan tudi seznam literature iz treh preglednih člankov. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih 12 raziskav s skupno 311 preiskovanci, večinoma v kroničnem obdobju po ishemični možganski kapi. Vadba hoje z navidezno resničnostjo je potekala kot samostojna ali dopolnilna vadba. Neimerzijska metoda je bila uporabljena šestkrat, polimerzijska dvakrat in imerzijska štirikrat. Vadba hoje z navidezno resničnostjo pri pacientih po možganski kapi se je izkazala za statistično bolj učinkovito pri izboljšanju hitrosti hoje (sedem od osmih raziskav), dolžini dvojnega koraka (štiri od petih raziskav), kadence (tri od petih raziskav), pri izboljšanju rezultata testa vstani in pojdi (šest od sedmih raziskav) in lestvice ABC (dve od treh raziskav). Pri ostalih spremenljivkah hoje in uporabljenih merilnih orodij so bile poskusne skupine redkeje statistično boljše od kontrolnih. Zaključek: Ne moremo trditi, da je vadba hoje z navidezno resničnostjo boljša od drugih oblik vadb hoje pri izboljšanju vseh značilnosti hoje, nakazuje pa se, da je uspešnejša pri izboljšanju hitrosti hoje, dolžini dvojnega koraka, kadenci in izboljšanju rezultatov testa vstani in pojdi ter lestvice ABC. Superiornost katere od stopenj imerzije in dolgotrajna učinkovitost prav tako ostajata nejasni.</dc:description><dc:publisher>[N. Lozej]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-26 07:45:42</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148541</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 126995</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 162651907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
