Vpliv različnih dejavnikov na čas dekalcinacije kostnih tkivnih vzorcevLičen, Anja (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Pižem, Jože (Komentor) dekalcinacijaEDTATBDskrajšanje časavnaprejšnje določanjesegrevanjeKosti dajejo našemu telesu oporo, varujejo notranje organe ter so zaloga kalcijevih in fosforjevih ionov. V histopatološkem laboratoriju so vzorci kostnega tkiva podvrženi dekalcinaciji, saj ta omogoči njihovo zmehčanje. Zmehčanje je potrebno, da lahko kostne vzorce režemo na mikrotomu. Poznamo dva najpogostejša načina, dekalcinacijo s kislinami in dekalcinacijo s pomočjo kelatorjev. Kisline so lahko močne ali šibke, kot kelator pa se uporablja EDTA (etildendiamintetraocetna kislina). Po končani dekalcinaciji gredo vzorci skozi običajen postopek obdelave histoloških vzorcev. Diagnozo poda zdravnik po pregledu preparatov in rezultatov molekularno genetskih preiskav. Prvi namen magistrske naloge je bil s pomočjo statistične analize ugotoviti, kako različni dejavniki vplivajo na čas dekalcinacije. Kot drugo nas je zanimalo, če se čas dekalcinacije z uporabo mikrovalovne pečice in segrevanjem na 50°C z reagentom MoL-DECALCIFIER® (10% raztopina EDTA proizvajalca Milestone) skrajša v primerjavi s segrevanjem na samo 37°C v istem reagentu oziroma brez segrevanja z reagentom TBD (komercialno pripravljena raztopina mravljične kisline proizvajalca Thermo Fischer Scientific). Pregledali smo 587 izvidov vzorcev prejetih na Inštitut za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani med leti 2017 in 2020 ter opravili statistično analizo s programom SPSS. Ugotovili smo, da na čas dekalcinacije statistično značilno vplivajo način določanja končne točke dekalcinacije, vrsta dekalcinacije, razlike pa lahko vidimo tudi med posameznimi vrstami vzorcev. Čas dekalcinacije je najkrajši pri dekalcinaciji z EDTA (MoL-DECALCIFIER®) v mikrovalovni pečici, vendar moramo pri tem vedeti, da z EDTA dekalciniramo predvsem vzorce, ki so že v osnovi mehkejši kot tisti, ki jih tretiramo s TBD. Čas merimo v dnevih, saj le redko kateri vzorec potrebuje samo nekaj ur za dekalcinacijo. Tudi pri neposredni primerjavi časa dekalcinacije, ko smo isti vzorec tretirali z EDTA v mikrovalovni pečici na 50°C ter v sušilniku na 37°C oziroma s TBD na sobni temperaturi, smo ugotovili, da so bili časi dekalcinacije z EDTA v mikrovalovni pečici krajši. Ta način smo tudi vpeljali v rutinsko uporabo histopatološkega laboratorija Inštituta za patologijo, Medicinske fakultete v Ljubljani.20232023-08-26 07:45:03Magistrsko delo/naloga148535VisID: 99346sl