Kakovost in skladiščna obstojnost česna (Allium sativum L.) glede na sorto in gnojenjeSimončič, Sanja (Avtor) Kacjan Maršić, Nina (Mentor) gnojenjesorteAllium sativum L.kakovost pridelkaskladiščna obstojnostČesen je pomembna vrtnina, uporabna v kulinariki kot začimba in vir zdravilnih učinkovin. Značilno aromo in okus mu dajejo organske žveplove spojine, med katerimi je najpomembnejši alicin. Njegova vsebnost je odvisna od genotipa, okoljskih dejavnikov v času pridelave, gnojenja in časa skladiščenja V raziskavi smo ugotavljali kakovost čebulic 4 sort česna, pridelanih v poskusu, ki je potekal na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete UL od marca do julija 2015. Zanimalo nas je, kako gnojenje z dušikom (N) in žveplom (S) vpliva na maso in velikost čebulic in pridelek ter na vsebnost alicina v čebulicah. V času skladiščenja (po 11., 20. in 27. tednih po pobiranju) na temperaturi 10-15°C, smo ugotavljali obstojnost čebulic glede na sorto in gnojenje. Poljski poskus je bil izveden v treh ponovitvah, v vsaki ponovitvi je bilo po 32 rastlin. V času skladiščenja smo meritve izvedli na 10. naključno izbranih čebulicah posameznega obravnavanja. Ugotavljali smo spremembe v masi in premeru čebulic, vsebnosti suhe snovi in vsebnosti alicina, ki smo ga določili s tekočinsko visokotlačno kromatografijo (HPLC). Gnojenje z N in S je vplivalo na maso in velikost čebulic. Pridelek česna je bil pri vseh sortah največji pri gnojenju z N in S ('Gardos' 11,4 t/ha; 'Garcua' 7,1 t/ha; 'Ptujski spomladanski' 6,3 t/ha in 'Dario' 5,0 t/ha). Gnojenje z S je povečalo vsebnost alicina v čebulicah 2 sort, 'Gardos' in 'Dario', ki je bila po pobiranju 3,5 mg/g suhe mase ('Gardos') in 2,5 mg/g suhe mase ('Dario'). Obstojnost čebulic v skladišču smo ugotavljali na osnovi meritev mase in velikosti, vsebnosti suhe snovi ter vsebnosti alicina v čebulicah česna. Najmanjše izgube v masi smo ugotovili pri sorti 'Ptujski spomladanski' (11 % do 15 % točk), največje pa pri sorti 'Garcua' (21 % do 32 % točk). Vsebnost suhe snovi se je v skladišču povečala, ne glede na gnojenje, najbolj pri sorti 'Ptujski spomladanski' (za 3 % točke), pri ostalih sortah za 1 do 2 % točki ali je bila nespremenjena. Vsebnost alicina je močno narastla v 20. tednu po skladiščenju; povečanje je bilo največje pri čebulicah, gnojenimi z N in S. Pri nadaljnjem skladiščenju se je vsebnost alicina zmanjšala, najbolj pri sortah 'Garcua' in 'Ptujski spomladanski'.20232023-08-25 07:15:08Diplomsko delo/naloga148486VisID: 227513COBISS_ID: 162406403sl