Psihološko doživljanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči po travmatičnih dogodkihŠercer, Nika (Avtor) Kavčič, Tina (Mentor) Sotler, Robert (Komentor) Thaler, Darja (Recenzent) diplomska delazdravstvena negareševalci v zdravstvutravmatični dogodkiduševno zdravjeUvod: Reševalci v zdravstvu sodijo med poklice, ki so pogosto izpostavljeni travmatičnim dogodkom. Njihovo delo vključuje nudenje pomoči ljudem, katerih zdravje ali življenje je v nevarnosti, kar pomeni, da so zaposleni še posebej podvrženi večji količini stresa. Delo v visokostresnih poklicih povečuje pojavnost depresije in anksioznih motenj pri zaposlenih, slabše duševno zdravje zdravstvenih delavcev pa vpliva na kakovost življenja in lahko povzroči slabše delovanje. Posledično lahko to vpliva tudi na kakovost zdravstvene oskrbe, zato je prepoznavanje dejavnikov, povezanih s stresom na delovnem mestu, bistvenega pomena. Namen: Z diplomskim delom želimo na podlagi pregleda literature opisati psihološko doživljanje zaposlenih v nujni medicinski pomoči po travmatičnih dogodkih. Opozoriti pa želimo tudi na pomen razbremenilnega pogovora in vlogo zaupnika v nujni medicinski pomoči. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni raziskovalni metodi dela. Izveden je bil pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem ter angleškem jeziku. Za iskanje literature so bile uporabljene podatkovne baze Cochrane library in MedLine (PubMed), do katerih smo dostopali prek oddaljenega dostopa digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL). Uporabili smo tudi iskalnika dlib in Google učenjak. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje ključne besede: reševalci v zdravstvu IN travmatični dogodek IN duševno zdravje/ambulance personnel AND traumatic incident AND mental health. Raziskave niso bile regijsko omejene. Rezultati: Rezultati pregleda osmih raziskav so pokazali, da velik delež reševalcev v zdravstvu, ki se redno srečujejo s travmatičnimi dogodki, doživlja motnje v duševnem zdravju, vključno z depresijo, anksioznimi motnjami, posttravmatskimi stresnimi motnjami in sekundarno travmatizacijo. Omenjene pa so bile tudi zlorabe psihoaktivnih substanc. Avtorji pregledanih raziskav so izpostavili pomembnost obravnave zaposlenih po izpostavljenosti travmatičnim dogodkom. Razprava in zaključek: Med raziskavami, ki smo jih obravnavali, je bilo opaziti kar nekaj podobnosti. Reševalci v zdravstvu so največkrat omenjali naslednje travmatične dogodke: dogodki, kjer je ogrožena njihova varnost, pohabljena telesa, oživljanje, poškodovani ali mrtvi otroci in samomor. Teh dogodkov, s katerimi se pri svojem delu potencialno vsakodnevno srečujejo, žal ni možno preprečiti. Vseeno pa se lahko zaposlenim ponudijo možnosti razbremenitve, kar tudi večina raziskovalcev podpira in spodbuja.[N. Šercer]20232023-08-24 07:45:46Diplomsko delo/naloga148460UDK: 616-083VisID: 126956COBISS_ID: 162105859sl