Primernost indikatorske metode za določanje navidezne izkoristljivosti hranil pri pitovnih piščancihKavčič, Aljaž (Avtor) Levart, Alenka (Mentor) Leskovec, Jakob (Komentor) prehranapitovni piščanciprebavljivostnavidezna izkoristljivostindikatorska metodatitanov oksidNa pitovnih piščancih smo ugotavljali vpliv vročinskega stresa na izkoristljivost hranil, merjeno z indikatorsko metodo z dvema različnima indikatorjema. Piščance smo razdelili v dva prostora v hlevu s po osem oddelki (10 piščancev na oddelek; n=160). Polovici oddelkov smo 21. dan poskusa začeli za 10 ur dnevno zviševati temperaturo v prostoru na 30-32 °C (skupina vroče okolje; VO), druga polovica piščancev pa je bila nameščena v termonevtralnem okolju (TNO). Tri dni pred zaključkom poskusa smo živalim v krmo dodali titanov oksid (TiO2) kot eksterni marker. Na 42. dan smo zbrali izločke ter izračunali navidezno izkoristljivost hranljivih snovi s pomočjo indikatorske metode s TiO2 (NI-Ti). Kot indikator smo uporabili še interni marker lignin, določen kot v kislini netopen lignin (KDL), ter izračunali navidezno izkoristljivost (NI-KDL). Podatke smo obdelali s statističnim programom SAS s proceduro GLM. Pri analizi krme smo ugotovili zelo velike vsebnosti rudninskih snovi, še posebej mikrorudnin, kar je bila posledica kontaminacije surovin že pred pripravo krme. Statističnih razlik med skupinami TNO in VO nismo zasledili, ne glede na uporabljeno indikatorsko metodo. Je pa prišlo do razlike pri primerjavi indikatorskih metod, in sicer so bile praktično vse vrednosti NI-KDL manjše kot vrednosti po NI-Ti metodi. Sklepamo lahko, da je prišlo do kontaminacije izločkov z nastiljem, kar je povečalo vsebnost KDL v izločkih in s tem zmanjšalo izračunano izkoristljivost pri metodi NI-KDL.20232023-08-20 07:15:25Diplomsko delo/naloga148374VisID: 227252COBISS_ID: 161815555sl