<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sedimentološka in paleontološka analiza zgornjeladinijskega - spodnjekarnijskega masivnega apnenca s Storžiča</dc:title><dc:creator>Dvoršak,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gale,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>trias</dc:subject><dc:subject>masivni apnenec</dc:subject><dc:subject>grebeni</dc:subject><dc:subject>spužve</dc:subject><dc:subject>korale</dc:subject><dc:subject>mikroproblematika</dc:subject><dc:description>Na meji med permom in triasom je prišlo do velikega izumrtja, ki je močno prizadelo življenje na Zemlji. Poleg tega pa je imelo tudi velik vpliv na razširjenost in sestavo grebenskih skupnosti. V obdobju poznega ladinija in zgodnjega karnija so grebeni postali pogosta značilnost karbonatnih platform nizkih zemljepisnih širin. 
V diplomski nalogi opisujem sestavo in taksone zgornjeladinijskega – spodnjekarnijskega masivnega grebenskega apnenca s Storžiča, ki se nahaja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg tega za primerjavo opisujem tudi fosilne združbe iz drugih lokacij po Sloveniji in svetu. 
Kamniško-Savinjske Alpe, kamor spada Storžič, ležijo na severu Slovenije in so sestavljene predvsem iz triasnih plitvovodnih karbonatnih kamnin. Geotektonsko spadajo v Južne Alpe, za katere so značilne mezozojske kamnine, ki so nastale na Julijski karbonatni platformi in v Slovenskem bazenu. Triasne kamnine so se razvijale pod vplivom ekstenzijske tektonike. 
Vzdolž planinske poti na Storžič je bilo pobranih 17 vzorcev, iz katerih so bili narejeni zbruski. 
Prepoznanih je bilo sedem različnih mikrofaciesov. Ločimo jih lahko po vsebnosti različnih taksonov ter njihovi strukturi. Glavni taksoni, ki so bili določeni v vzorcih in definirajo mikrofaciese so Baccanella floriformis, Uvanella, Ladinella porata, korale, solenoporaceje, talamidne spužve, sfinktozoji ter inozoji. 
Grebenski apnenec je bil v preteklosti raziskan na večih lokacijah po Sloveniji. Ponekod so bili najdeni isti taksoni kot na Storžiču, drugod popolnoma drugačni. Apnenec s Storžiča primerjam z apnenci s Pece, Lesnega Brda, Julijskih Alp, Menine planine in Dol pri Litiji. Opisanih je tudi nekaj ostalih grebenskih združb po svetu, na primer združba iz Dolomitov, kitajske platforme Yang-tze, Wettersteinske formacije, San Cassiano formacije in združba japonskega otoka Shikoku.</dc:description><dc:publisher>A. Dvoršak</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-08 09:00:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148260</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94470</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 160994819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
