Vpliv anatomskih razmer na čas klemanja aorte pri minimalno invazivni zamenjavi aortne zaklopkeJug, Jure (Avtor) Geršak, Borut (Mentor) Štor, Zdravko (Komentor) Zamenjava aortne zaklopkeMinimalno invazivna kirurgijaRačunalniška tomografijaČas klemanja aorteZaščita srčne mišiceBrezšivne zaklopkeUvod Daljši časi operativnega posega so ena izmed slabosti minimalno invazivne zamenjave aortne zaklopke, saj sta tako čas klemanja aorte (XCL) kot čas izventelesnega krvnega obtoka (CPB) znana dejavnika tveganja za pooperativne zaplete in povečano umrljivost. Dosedanje raziskave so bile usmerjene predvsem v poenostavitev in skrajšanje posega z uporabo brezšivnih umetnih aortnih zaklopk. Za nekatere minimalno invazivne kirurške pristope so sicer priporočeni anatomski kriteriji za predoperativni izbor bolnikov. Dosedanje raziskave o vplivu anatomskih razmer v prsnem košu na čase operativnega posega pa so redke in imajo pomembne omejitve. Prav tako ni znana učna krivulja minimalno invazivnega posega ob neugodnih anatomskih razmerah in njen vpliv na XCL in CPB. Namen prvega dela raziskave je opredeliti anatomske spremenljivke, ki vplivajo na XCL in CPB pri minimalno invazivni menjavi aortne zaklopke. Namen drugega dela raziskave je ugotoviti morebitno podaljšanje učne krivulje posega ob neugodnih anatomskih razmerah. Metode V raziskavo smo vključili 68 bolnikov, ki so imeli opravljeno minimalno invazivno zamenjavo aortne zaklopke z brezšivnimi aortnimi zaklopkami in s kirurškima pristopoma mini-sternotomijo (MS) ali mini-torakotomijo (RT). Vsi posegi so bili standardizirani in opravljeni s strani istega kirurga z obsežnimi izkušnjami v minimalno invazivni kirurgiji aortne zaklopke. V prvem delu smo izvedli retrospektivno raziskavo. Bolnike smo razporedili v dve skupini glede na vrsto minimalno invazivnega kirurškega pristopa. Meritve anatomskih spremenljivk, poimensko; položaj ascendentne aorte v koronarni ravnini, globino ascendentne aorte, odklon ascendentne aorte od mediane ravnine, dolžino ascendentne aorte, razdaljo med kožo in ascendentno aorto, ter debelino stene prsnega koša smo opravili na predoperativnih računalniško tomografskih (CT) posnetkih prsnega koša. Meritve premera aortne zaklopke pa so bile izvedene med samimi posegi. Meritve XCL in CPB smo povzeli iz dokumentacije. V drugem delu smo izvedli retrospektivno raziskavo, identificirali bolnike z neugodnimi anatomskimi razmerami za minimalno invazivno menjavo aortne zaklopke z RT pristopom, ter jih kronološko razvrstili v tri skupine. Med skupinami smo primerjali XCL in CPB. Rezultati V MS skupini je bil XCL statistično značilno krajši v primerjavi z RT skupino (41,1 min proti 52,3 min; p <0,001). CPB se med skupinama ni statistično značilno razlikoval (65 min proti 75 min; p = 0,08). Bivariatna analiza celotne kohorte je prikazala daljša XCL in CBP pri manjših premerih aortne zaklopke (r = -0,245, p = 0,046 in r = -0,318, p = 0,009), krajši XCL pri krajši razdalji med kožo in ascendentno aorto (r = 0,296, p = 0,041), ter daljša XCL in CBP ob medialnih in skrajno lateralnih legah ascendetne aorte v koronarni ravnini (r = 0,248, p = 0,042 in r = 0,284, p = 0,019). V MS skupini ni bilo statistično značilnih odvisnosti med anatomskimi spremenljivkami in časi operativnega posega. V RT skupini smo ugotovili statistično značilno odvisnost med položajem ascendentne aorte v koronarni ravnini in XCL in CBP (r = 0,358; p = 0,015 in r = 0,347; p = 0,018), ter med naklonom ascendente aorte in CPB (r = 0,381; p = 0,009). Glede na rezultate multivariatne analize v RT skupini (p= 0,018) je položaj ascendetne aorte v koronarni ravnini statistično značilen in neodvisen napovedni dejavnik za XCL in CBP (p = 0,005 in p = 0,003). Linearna regresija je predvidela 90 s daljši XCL in 231 s daljši CPB za vsak milimeter manjši premer aortne zaklopke, 12 s daljši XCL za vsak milimeter daljšo razdaljo med kožo in ascendentno aorto, ter 24 s daljši XCL in 60 s daljši CPB za vsak milimeter odstopanja od optimalnega položaja ascendentne aorte v koronarni ravnini, ki je glede na regresijski model 9 mm lateralno od desnega roba prsnice. V drugem delu raziskave med skupinami ni bilo statistično značilnega učinka učne krivulje na XCL (p = 0,16), CBP pa se je med skupinami statistično značilno razlikoval (p = 0,017). Zaključki Pri minimalno invazivni menjavi aortne zaklopke anatomski spremenljivki: premer fibroznega aortnega obročka in položaj ascendentne aorte v koronarni ravnini vplivata na XCL in CBP. Razdalja med kožo in ascendentno aorto pa vpliva na XCL. Daljšemu XCL se ni mogoče izogniti kljub naraščajočim izkušnjam kirurga z neugodnimi anatomskimi razmerami. Glede na ugotovitve raziskave je smiselno predoperativno planiranje in izbor minimalno invazivnih pristopov glede na anatomske značilnosti bolnika.20232023-07-29 07:15:08Doktorsko delo/naloga148186VisID: 23526sl