<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza izvajanja higiene živil na področju degustacij</dc:title><dc:creator>Zabukovec,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Stanka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>sanitarno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>ulična prehrana</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>varnost hrane</dc:subject><dc:subject>higiena živil</dc:subject><dc:subject>ulični prodajalci hrane</dc:subject><dc:description>Uvod: Degustacije spadajo med improvizirano ponudbo živil in so eden od načinov uvrščanja le-teh na trg. Osnovni namen je predstavitev in s tem ponudba živila širši javnosti. Izvajajo se lahko v različnih predstavitvenih okoljih. Ponudba živil v obliki degustacij v zakonodaji ni specifično definirana. Izvajanje degustacij tako zaradi načina izvedbe predstavlja več možnih dejavnikov tveganj glede varne ponudbe živila končnemu potrošniku. Namen: Namen raziskave je med izvajalci degustacij analizirati znanje o higieni in varnosti živil, čistost rok izvajalcev degustacij in čistost pribora ter površin, ki jih uporabljajo pri delu. Metode dela: V prvem delu je uporabljena deskriptivna metoda, s katero smo analizirali ter pregledali obstoječo domačo in tujo literaturo. V drugem delu smo s pomočjo opazovalne in eksperimentalne študije, pridobili podatke, ki smo jih  analizirali in s tem pridobili odgovore na zastavljena vprašanja. Analizirali smo vprašalnik o higieni živil, ki je vključeval 33 vprašanj pred/po usposabljanju, opazovalno listo z različnimi vsebinskimi sklopi opazovanja pred/po usposabljanju ter skupno odvzetih 99 brisov na snažnost med delovnim procesom pred/po usposabljanju (60 brisov rok, 39 brisov delovnega pribora). Rezultati: Pri analizi vprašalnika pred usposabljanjem pri obeh skupinah ugotovimo povprečno znanje o higieni živil 72,2 %. Po usposabljanju ugotovimo, da se znanje o higieni živil v 1. skupini poveča na 87,7 % ter v 2. skupini na 91,2 %. Pri primerjavi obeh skupin po usposabljanju ugotovimo skladnejše vedenje z načeli dobre higienske prakse, in sicer znotraj obeh skupin lahko potrdimo statistično razliko (p = 0,001). Medtem, ko statistične razlike med skupinama po usposabljanju ne moremo potrditi (p = 0,155). Pri brisih na snažnost rok ugotovimo po usposabljanju manj neskladnih vzorcev (10 %) kot pred usposabljanjem (20 %). Pri brisih na snažnost delovnih pripomočkov/pribora pa ugotovimo več neskladnih vzorcev po usposabljanju (10 %) kot pred usposabljanjem (5,3 %). Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na pomanjkljivo usposobljenost degustatorjev in ponudnikov improvizirane ponudbe hrane na vseh ravneh. Rezultati poudarijo potrebo po vzpostavitvi ustreznih higiensko tehničnih pogojev ne glede na lokacijo ponudbe živil ter opomnijo na vsa spremljajoča priporočila za varno ravnanje z živili. Samo celovita obravnava področja izvajanja degustacij lahko poda izhodišča za varno ponudbo živil končnemu potrošniku.</dc:description><dc:publisher>[A. Zabukovec]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-27 08:49:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148104</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123591</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 161843715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
