<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza tujejezičnih elementov v nemškem prevodu romana Figa</dc:title><dc:creator>Šećkanović,	Ilda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žigon,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prevajanje večjezičnosti</dc:subject><dc:subject>priseljenska književnost</dc:subject><dc:subject>prevajanje iz slovenščine v nemščino</dc:subject><dc:subject>jeziki BHS</dc:subject><dc:subject>literarni prevod</dc:subject><dc:subject>Goran Vojnović</dc:subject><dc:subject>Figa</dc:subject><dc:subject>Unter dem Feigenbaum</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava večjezičnost v nemškem prevodu romana Gorana Vojnovića Figa (nem. Unter dem Feigenbaum). V ospredje so postavljeni jeziki nekdanje Jugoslavije (jeziki BHS – bosanski, hrvaški, srbski), ki so zaradi zgodovinske povezanosti in poznejših priseljevanj prebivalcev iz nekdanje Jugoslavije sčasoma postali tudi del slovenske družbe in imajo v romanu pomembno vlogo. Ker so omenjeni jeziki v nemškem govornem okolju mnogo manj prisotni, pričakujemo v nemškem prevodu veliko premikov.
Za Gorana Vojnovića je značilno preklapljanje med jeziki, kar lahko oteži delo prevajalcu, ki ne prevaja zgolj iz enega izhodiščnega jezika v drugi ciljni jezik, temveč se mora v prevajalskem procesu soočati še s tretjim jezikom oziroma z več različnimi jeziki, ki so prisotni v izhodiščnem besedilu. Čeprav je prevajalec romana Unter dem Feigenbaum precej dobro seznanjen z jeziki držav nekdanje Jugoslavije in s slovensko kulturo, je naša hipoteza ta, da je prvin jezikov BHS v nemškem prevodu malo, torej da jih prevajalec ni ohranil v izvirni obliki, ampak je večino elementov prevedel v nemščino, saj glede na dosedanje raziskave obstaja tendenca, da se jezikovna raznolikost izvirnika v prevodu zmanjša.
V teoretičnem delu smo predstavili literarno prevajanje in odnose moči med jeziki, s poudarkom na ideologiji enega jezika, ki je dolgo časa veljala v zahodnem svetu, zaradi česar je bila večjezičnost nezaželena. Nato smo podrobneje opisali večjezičnost v literaturi in priseljensko književnost ter njune značilnosti. Za preverjanje hipoteze smo v izvirniku izbrali 20 primerov prvin BHS in analizirali njihove prevodne ustreznice v nemščini. Vse primere smo umestili v kontekst zgodbe in pojasnili svoje odločitve. Analiza je pokazala, da je nemški prevod glede tujejezičnosti bolj homogen, kar pomeni, da je prevajalec elemente BHS večinoma prevedel v nemščino, pri neprevedenih primerih pa si je pomagal z opombami.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-26 13:07:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148057</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 521500</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 159867395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
