<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj računalniškega modela za načrtovanje in vrednotenje obrokov v sistemu organizirane šolske prehrane v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Poličnik,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Koroušić Seljak,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>šolska prehrana</dc:subject><dc:subject>šolska malica</dc:subject><dc:subject>šolsko kosilo</dc:subject><dc:subject>organiziran sistem šolske prehrane</dc:subject><dc:subject>prehranske smernice</dc:subject><dc:subject>načrtovanje obrokov</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:subject>računalniški model</dc:subject><dc:subject>programska oprema</dc:subject><dc:subject>kemijska analiza</dc:subject><dc:description>Razvili smo računalniški model za načrtovanje in vrednotenje šolske prehrane PISKR, ki temelji na prehranskih smernicah za vzgojno-izobraževalne zavode. V osnovnih šolah (n = 49) iz vseh statističnih regij Slovenije smo izvedli randomiziran nadzorovan poskus testiranja modela. Pred tem smo izvedli vzorčenje dopoldanskih malic in kosil. Malice smo analizirali v Odprti platformi za klinično prehrano, kosila pa s kemijsko analizo. Šolske malice po sestavi, z izjemo presežka skupnih sladkorjev, ustrezajo prehranskim smernicam. Šolska kosila imajo glede na smernice ugotovljeno nižjo energijsko vsebnost ter manjše vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov. Vsebnost soli v kosilih je močno presežena. V sklopu intervencije smo v testno skupino šol uvedli računalniški model PISKR. Organizatorji šolske prehrane so z omenjenim modelom načrtovali tedenski jedilnik za malice in kosila in ga uvedli v prehrano mladostnikov (10–13 let). Po uvedbi je bila izvedena ponovitev vzorčenja in analize obrokov. Ugotovili smo, da računalniški model PISKR v kratkem obdobju testiranja ni statistično pomembno vplival na prehransko sestavo obrokov, čeprav predstavlja pomemben doprinos pri spremljanju sestave obrokov ter ekonomičen pristop analize sestave ponujenih obrokov v realnem času. Fokusne skupine so pokazale, da so organizatorji prehrane v večini šol časovno omejeni glede vodenja šolske prehrane. Slednje predstavlja pomembno oviro pri nadaljnji širitvi računalniškega modela v sistem šolske prehrane v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[R. Poličnik]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-26 12:48:15</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>148044</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-053.5:641.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 221653</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 159851779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
