Priponski morfem -kinja za poimenovanja ženskih osebBrkopec, Ajda (Avtor) Štumberger, Saška (Mentor) slovenščinaženskepriponaslovarskladnjaSlovenski jezikMaks PleteršnikSSKJtvorjenkeženska poimenovanjafeminativiženski priponski morfemipriponski morfem -kinjaSlovensko-nemški slovar Maksa PleteršnikaSlovar slovenskega knjižnega jezika 2Diplomska naloga obravnava priponski morfem -kinja za tvorjenje ženskih poimenovanj v slovenskem knjižnem jeziku. Namen je priponski morfem -kinja predstaviti in opazovati njegove razvojne tendence ter tvorbeno produktivnost za poimenovanja ženskih oseb. Analitični del raziskave je zato usmerjen v zbiranje, obdelavo in skladenjskobesedotvorno ter nadaljnjo primerjalno analizo feminativnih tvorjenk s priponskim morfemom -kinja, ki jih zajemata Slovensko-nemški slovar Maksa Pleteršnika (1894/95) in Slovar slovenskega knjižnega jezika 2 (2014). Izsledki raziskave kažejo, da se je skozi jezikovni razvoj produktivnost priponskega morfema -kinja predvsem pri tvorbi navadnih izpeljank zmanjšala. Pri tem so ga z oblikovanjem dvojnic začela nadomeščati variantna ženska priponska obrazila ali pripone, najpogosteje -ica in -ka. Kljub temu priponski morfem -kinja v slovenščini še živi in je produktiven predvsem znotraj tvorbenega vzorca ženskih medponsko-priponskih zloženk z glagolom voditi v podstavi (tip računovodkinja).[A. Brkopec]20232023-07-14 07:46:00Diplomsko delo/naloga147848UDK: 811.163.6'366.522VisID: 518236COBISS_ID: 173060867sl