Vpliv aktivacije imunskega sistema (transflamacije) na učinkovitost celičnega reprogramiranjaVrščaj, Eva (Avtor) Ogorevc, Jernej (Mentor) reprogramiranjetransdiferenciacijaepigenetske modifikacijetransflamacijaTLR3glikolitični prekloprakZa celično reprogramiranje so potrebne spremembe na ravni epigenoma, ki spremenijo dostopnost kromatina in povečajo epigenetsko plastičnost. Na epigenetske modifikacije med reprogramiranjem vpliva tudi indukcija prirojene imunosti. Ta proces se imenuje transflamacija. Transflamacija je posredovana preko tollu podobnih receptorjev, ki inducirajo NF-κB, ta pa vpliva na spremembe v izražanju genov za encime, ki so vključeni v modifikacije kromatina. Transflamacija inducira tudi glikolitični preklop, ki ima pomembno vlogo pri reprogramiranju celic in tudi nadalje inducira epigenetske modifikacije. Pri reprogramiranju celic z uporabo retrovirusov transflamacijo inducira virusna dsRNA preko TLR3. Vnos transkripcijskih dejavnikov reprogramiranja z neintegrativnimi metodami (npr. mRNA, proteini) ne povzroča integracije tuje DNA, kot na primer pri retrovirusih, vendar velja za manj učinkovito, najverjetneje ravno zaradi odsotnosti transflamacije. Pri uporabi nekaterih metod je zato potrebno dodatno stimulirati prirojeno imunost, ki pospeši spremembe v dostopnosti kromatina in tako poveča učinkovitost reprogramiranja. Aktivacija prirojene imunosti pa lahko vpliva tudi na transdiferenciacijo v rakavih tkivih, kar lahko vodi do pro- ali proti-tumorskega učinka. Namen tega dela je, pregled obstoječih raziskav o pomenu transflamacije in ocena njenega aplikativnega pomena.20232023-07-10 07:15:12Diplomsko delo/naloga147611VisID: 218933COBISS_ID: 158354691sl