<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje acesulfama K v prehranskih dodatkih</dc:title><dc:creator>Matoh,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Cigić,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>acesulfam K</dc:subject><dc:subject>HPLC</dc:subject><dc:subject>optimizacija metode</dc:subject><dc:subject>prehranski dodatki</dc:subject><dc:subject>aspartam</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem optimiziral HPLC metodo za določitev pogosto uporabljanega umetnega sladila acesulfama K v različnih vzorcih prehranskih dodatkov za športnike. Najprej sem v literaturi poiskal podatke za določanje sladil s HPLC metodami. Na osnovi literaturnih podatkov sem uporabil reverznofazno C18 kolono in izbral acetonitril ter 0,5 % fosforjevo(V) kislino v prečiščeni vodi kot komponenti mobilne faze v gradientnem načinu s konstantnim pretokom 0,7 mL/min. Volumen injiciranja je bil 15 µL, valovno dolžino detektorja sem nastavil na 226 nm. Z injiciranjem standardnih raztopin sladila v različnih koncentracijah sem izrisal umeritveno premico za ta analit in ugotovil linearnost v širokem koncentracijskem območju (0,040 mg/L – 10 mg/L). Določil sem še mejo zaznave (0,025 mg/L) in mejo določitve (0,040 mg/L). Nato sem analit kvantitativno določil v izbranih trinajstih vzorcih prehranskih dodatkov, med katerimi je bila v treh vzorcih (energijski gel in dve pijači v prahu) presežena maksimalna dovoljena dnevna doza. Pri prav tako treh vzorcih, tokrat iz skupine energijskih gelov, je bila ponovljivost med paralelkami posameznih vzorcev najslabša, kar sem pripisal nehomogenosti gelov in neuporabi centrifugiranja tekom priprave vzorcev za analizo. Pri ostalih vzorcih je bila ponovljivost zadovoljiva in vsebnost v dovoljenih mejah, tako da sem zaključil, da metoda omogoča uspešno določitev acesulfama K v realnih vzorcih. V enem izmed vzorcev pa sem namesto acesulfama K, ki je bil naveden kot sladilo, potrdil prisotnost drugega umetnega sladila aspartama. Za kvantitativno določitev dodatnega sladila v izbranih vzorcih sem pripravil umeritveno premico za aspartam, ki pa je izkazala bistveno slabšo linearnost kot tista za acesulfam K. Prav tako je bila podpovprečna tudi ponovljivost, kar sem pripisal razgradnji aspartama pri sobnih pogojih, zaradi česar sem to metodo ovrednotil kot neprimerno za kvantitativno določitev aspartama v vzorcih.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-07 11:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147551</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22771</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 160309251</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
