<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture z orodji za avtomatizacijo in uporabo nerelacijske podatkovne baze</dc:title><dc:creator>Smrkolj,	Urh	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:subject>informacijsko komunikacijska omrežja</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:subject>platforma za avtomatizacijo</dc:subject><dc:subject>nerealcijske podatkovne baze</dc:subject><dc:subject>dogodkovno vodenje</dc:subject><dc:subject>graf</dc:subject><dc:description>Informacijsko komunikacijska omrežja že nekaj časa rastejo in postajajo vse pomembnejša. Uporabljamo jih vsi in posegajo v vse pore sodobne družbe. S pomembnostjo in razvojem informacijsko komunikacijskih omrežij raste tudi odgovornost, ki je na strani tistih, kateri upravljajo z omrežji. Omrežja je potrebno dograjevati, jih nadzirati in učinkovito upravljati, da lahko uporabnikom zagotovijo kvalitetno in varno uporabniško izkušnjo. Zadnja leta opažamo pospešen razvoj orodij, ki lajšajo delo omrežnim inženirjem in zmanjšujejo vpliv človeškega faktorja. V magistrski nalogi obravnavamo načine avtomatizacije upravljanja in nadziranja omrežnih naprav. V nalogi so opisani različni omrežni protokoli in orodja za avtomatizacijo kot so NETCONF, RESTCONF, gRPC, Ansible, Chef in ostali. Poudarek je na načinu avtomatizacije z uporabo lastnih skript, napisanih v programskem jeziku Python in uporabi knjižnic Netmiko in NAPALM. Avtomatizacija v kontekstu IKT-omrežij predstavlja nadomestek človeške interakcije z omrežnimi napravami. Z avtomatizacijo se med sistemi izmenjujejo podatki, ki jih je potrebno obdelati, jih shraniti in jih interpretirati, da nam lahko podajo potrebne informacije. Zato sem v nalogi obravnaval možnosti hranjenja podatkov v relacijskih in nerelacijskih podatkovnih bazah in kritično vrednotil primernost obeh načinov pri avtomatizaciji. Poleg tega sem podrobno predstavil eno izmed orodij za učinkovito razčlenjevanje podatkov, to je Python knjižnica TextFSM. V nalogi je predstavljen primer, kako lahko več členov in orodij, ki skrbijo za različne funkcionalnosti, ki nam lajšajo delo z omrežij, združimo v celoto in jih povežemo v uporabnikom prijazno platformo. V primeru platforme gSmart, ki je opisana v magistrski nalogi, so za avtomatizacijo uporabljene lastne Python skripte, podatki se hranijo v graf bazi, upravljanje platforme pa je dogodkovno vodeno.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-06 10:20:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147493</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 62365</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 158087939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
