Duševno zdravje osnovnošolcev v času Covida-19Katrašnik, Nika (Avtor) Pelicon, Sara (Avtor) Gregorčič Mrvar, Petra (Mentor) Mažgon, Jasna (Komentor) Covid-19duševno zdravjemladostnikidružinašolaprijateljitvegana vedenjaV magistrski nalogi preučujemo povezavo med družino, šolo, vrstniki in tveganimi vedenji ter duševnim zdravjem mladostnikov med Covidom-19. Poleg tega preverjamo tudi njihovo samooceno (duševnega) zdravja in počutja ter njihov odnos do telesa in diet v enakem obdobju. V teoretičnem delu naloge smo opredelili duševno zdravje nasploh, pregledali formalni okvir in se natančneje osredotočili na duševno zdravje mladostnikov. Hkrati smo tudi predstavili značilnosti mladostniškega obdobja in opozorili na težave in izzive, ki jih prinaša odraščanje. V nadaljevanju smo natančneje opredelili vpliv družinskega, izobraževalnega in prostočasnega okolja na duševno zdravje mladostnikov ter kako lahko preventivno in kurativno delujemo v teh okoljih. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave, v kateri smo iskali odgovore na naslednje vsebinske sklope raziskovalnih vprašanj: 1) duševno zdravje in družina; 2) duševno zdravje in šola; 3) duševno zdravje in vrstniki; 4) tvegana vedenja in 5) samoocena (duševnega) zdravja in počutja ter odnos do telesa in diet. V sklopu duševnega zdravja in družine raziskava kaže, da se večina mladostnikov strinja s tem, da jim družina nudi čustveno pomoč in podporo, ki ju potrebujejo. Dokazali smo, da se večina mladostnikov v družini o pomembnih stvareh pogovarja. Slednji so tudi poročali, da jih težave v manjši meri vznemirijo ali spravijo v stisko. Iz izsledkov raziskave je razvidna pomembnost komunikacije med starši in mladostniki. V sklopu duševnega zdravja in šole smo dokazali, da mladostniki, ki so bolj zaskrbljeni, izražajo tudi bolj negativna čustva do šole oz. jim šola ni všeč. Pokazali smo, da je nervoza najpogostejši simptom, ki se v zadnjih 6 mesecih več kot enkrat tedensko pojavlja pri mladostnikih, ki so zaradi dela za šolo pod pritiskom. Dalje smo dokazali, da mladostniki, ki menijo, da jih sošolci ali učitelji sprejemajo take, kot so, manj poročajo o težavah na področjih: čustva, zbranost, obnašanje. V sklopu duševnega zdravja in vrstnikov smo ugotovili, da je bil pomembno višji odstotek tistih osnovnošolcev, ki se s prijatelji lahko pogovorijo o težavah in v zadnjem tednu niso bili osamljeni. Dokazali smo tudi, da več mladostnikov, ki menijo, da jih imajo vrstniki radi, ne poroča o občutkih depresivnosti. Prav tako je več takih mladostnikov, ki se na prijatelje lahko zanesejo, če gre kaj narobe in hkrati prostega časa ne preživljajo sami. V sklopu tveganih vedenj raziskava kaže, da več mladostnikov, ki svoje zdravje označujejo kot slabo, kadi. Kadi tudi večina tistih mladostnikov, ki je bila v zadnjih 6 mesecih nervozna. Nadalje se je pokazalo, da mladostniki, ki konopljo uporabljajo, slabše ocenjujejo svoje fizično in psihično zdravje. V sklopu raziskovanja samoocene (duševnega) zdravja in počutja ter odnosa do telesa in diet mladostnikov raziskava kaže, da se med mladostniki, tako med fanti kot med dekleti, najpogosteje pojavlja nervoza, sledita ji razdražljivost/slaba volja in nespečnost. Pokazalo se je, da na splošno psihosomatske simptome pogosteje doživljajo dekleta v primerjavi s fanti. Rezultati kažejo, da je več kot petina mladostnikov že razmišljala o tem, da bi naredila samomor. Ugotovili smo, da o samomoru več razmišljajo tisti mladostniki, ki niso zadovoljni s svojim življenjem. Nazadnje smo ugotovili, da je med tistimi mladostniki, ki jih vrstniki zafrkavajo ali ustrahujejo, več takih, ki so na dieti ali počnejo karkoli, da bi shujšali.20232023-07-05 13:31:14Magistrsko delo/naloga147465VisID: 518103sl