<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pravica do zdravljenja v času epidemije</dc:title><dc:creator>Polšak,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mišič,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravica do zdravja</dc:subject><dc:subject>pravica do zdravstvenega varstva</dc:subject><dc:subject>epidemija covid-19</dc:subject><dc:subject>omejitev človekovih pravic</dc:subject><dc:subject>test sorazmernosti</dc:subject><dc:subject>pacientove pravice</dc:subject><dc:subject>obvezno zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>triaža</dc:subject><dc:subject>dolge čakalne dobe</dc:subject><dc:subject>odgovornost države</dc:subject><dc:description>Magistrsko diplomsko delo obravnava pravico do zdravljenja v času epidemije covid-19. Osredotoča se na pravico do zdravljenja kot del širše mednarodno priznane pravice do zdravja, katero Ustava Svetovne zdravstvene organizacije opredeljuje kot temeljno človekovo pravico. Ustava Republike Slovenije pravice do zdravja neposredno ne ureja, temveč je zdravje v slovenskem pravnem redu zavarovano z ustavno pravico do zdravstvenega varstva. Epidemija covid-19 je v razmerju do navedene ustavne človekove pravice ustvarila številne zahtevne izzive. 
V začetku naloge predstavim položaj pravice do zdravja v mednarodnem pravu in opišem slovensko ustavno ter zakonodajno ureditev obravnavane pravice. V osrednjem delu naloge se osredotočam na uresničevanje pravice do zdravljenja v času epidemije znotraj mreže izvajalcev javne zdravstvene službe. Hkrati na podlagi razpoložljivih empiričnih podatkov prikažem, kako so sprejeti državni ukrepi v zdravstvu vplivali na izvajanje posameznih zdravstvenih storitev in na novo odkrite bolezni, pri čemer primerjam podatke iz obdobja epidemije covid-19 s podatki pred epidemijo. Ukvarjam se tudi z vprašanjem sorazmernosti sprejetih ukrepov in posledično z njihovo ustavno (ne)dopustnostjo. Pri tem se osredotočam zlasti na sporen ukrep začasnega suspenza nenujnih zdravstvenih storitev iz marca 2020. V zadnjem delu naloge na kratko predstavim etične dileme, s katerimi so se morali soočiti zdravstveni delavci zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema. Gre predvsem za vprašanje, kako ob pomanjkanju zdravstvenega kadra in opreme čim bolj pravično zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo za vse paciente. Nadalje se opredelim do problema kasneje nastalih čakalnih dob in pomena državnega sofinanciranja ter do morebitne odškodninske odgovornosti države zaradi opustitve dolžnega ravnanja v zvezi z varovanjem zdravja in življenja ljudi ter s skrbjo za delovanje obveznega zdravstvenega zavarovanja.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-05 09:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147422</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 110817</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 160912131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
