Upokojitev – pravica ali obveznost?Bilić, Maša (Avtor) Mišič, Luka (Mentor) pravica do pokojnineprisilna upokojitevpokojninsko in invalidsko zavarovanjedvojni statusZUJFinterventna zakonodajaObvezna upokojitev, kot pojem opredeljen v tem besedilu, omogoča delodajalcu, da delavcu enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Poznamo jo v dveh oblikah, in sicer kot ex lege prenehanje pogodbe o zaposlitvi z dnem izpolnitve pogojev ter prenehanje pogodbe o zaposlitvi na željo delodajalca, v primeru da delavec izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev. Institut lahko predstavlja kršitev prepovedi neenake obravnave na podlagi osebne okoliščine starosti, le-ta pa je na podlagi mednarodnopravnih aktov ter Ustave Republike Slovenije pod določenimi pogoji lahko dopustna. Zakon za uravnoteženje javnih financ, Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju ter Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju so določali, da javnemu uslužbencu pogodba o zaposlitvi preneha ex lege. Ustavnost Zakona za uravnoteženje javnih financ je presojalo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije in določilo, da ne predstavlja kršitev prepovedi diskriminacije na podlagi starosti ter obvezne upokojitve, saj javnega uslužbenca ne prisili k umiku s trga dela, le-ta pa je upravičen do starostne pokojnine. Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 pa je delodajalcu ponudil možnost, da delavcu, ki izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev, odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve razloga za odpoved. Slednje je predstavljalo hudo kršitev 24. člena Evropska socialna listina ter Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158. Zakonodajalec v času gospodarske krize ali slabših gospodarskih kazalnikih navadno najprej omeji pravico do upokojitve, primarno iz razloga zagotavljanja vzdržnosti javnih financ ter visoke stopnje brezposelnosti med mladimi. Potencialna nižja stopnja brezposelnosti med mladimi iz naslova obvezne upokojitve avtomatsko ne pomeni večje vzdržnosti pokojninske blagajne iz naslova plačanih prispevkov aktivnih zavarovancev, saj se število upokojencev, upravičenih do pokojnine, poveča. Hkrati pa je zakonodajalec v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter drugih področnih zakonih predvidel celo vrstno ukrepov, ki nagrajujejo nadaljnjo aktivnost na trgu dela tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Slednja kontradiktornost na trgu dela ustvarja anomalije ter ustvarja nezaupanje pri zavarovancih ter upravičencih do pokojnine.20232023-07-05 09:00:03Magistrsko delo/naloga147420VisID: 110816COBISS_ID: 160909059sl