Prehranjevalne navade pacientov po zaključku zdravstvenovzgojnih delavnic zdravega hujšanjaUgovšek, Urška (Avtor) Čehovin Zajc, Jožica (Mentor) Milavec Kapun, Marija (Komentor) Kvas, Andreja (Recenzent) magistrska delazdravstvena negazdravo hujšanjeprehranadebelostovire za zdravo prehranomotivatorji za zdravo prehranoUvod: Debelost je velik javnozdravstveni problem, ki skrajšuje življenjsko dobo in negativno vpliva na kakovost življenja. Poraba predelane in energetsko bogate hrane je prispevala k naraščanju težav s prekomerno telesno težo. V Sloveniji se za zmanjšanje telesne mase uporabljajo programi, kot je Zdravo hujšanje, vendar primanjkuje raziskav o dolgoročnih učinkih na prehranjevalne navade udeležencev. Namen: Namen je bil raziskati, kakšne prehranjevalne navade so imeli udeleženci zdravstvenovzgojne delavnice Zdravega hujšanja v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Nazarje, leto ali več po končani zdravstvenovzgojni delavnici. Metode dela: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu desetih udeležencev zdravstvenovzgojne delavnice Zdravega hujšanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili nestandardiziran polstrukturiran poglobljeni intervju. Intervjuje smo kodirali s programom NVivo in pri tem oblikovali pet glavnih tem: upoštevane informacije o zdravi prehrani, prehranjevalne navade, ovire pri zdravi prehrani, motivatorji za zdravo prehrano ter predlogi za izboljšanje prehranjevalnih navad. Rezultati: Udeleženci zdravstvenovzgojnih delavnic Zdravega hujšanja imajo zdravo ravnovesje obrokov ter večinoma vsak dan uživajo zelenjavo, sadje in žitne izdelke v primernih količinah. Največ udeležencev upošteva predvsem ustrezne obroke in uživanje več zelenjave, nato upoštevajo manj sladkega. Večina si sama pripravlja hrano, uporabljajo več načinov priprave hrane in skoraj vedno gledajo deklaracijo na izdelku. Stroški so največja ovira za zdravo prehranjevanje, medtem ko pomanjkanje motivacije in količina zaužite hrane vplivata na spremembe vedenja prehranjevanja. Večina intervjuvancev se prilagaja družini in zato ne morejo slediti tako zdravemu prehranjevanju. Kuhanje samo zase otežuje pripravo zdravih obrokov, prav tako tudi praznovanja predstavljajo oviro za zdravo prehranjevanje. Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala, da bi bilo smiselno, da se v zdravstvenovzgojnih delavnicah večkrat omenja metoda zdravega krožnika. Največja ovira za zdravo prehranjevanje je strošek hrane, zato bi lahko za motiviranje ljudi k zdravemu prehranjevanju v zdravstvenovzgojnih delavnicah spodbujali udeležence k vrtnarjenju, poleg tega bi lahko v zdravstvenovzgojnih delavnicah Zdravega hujšanja dali večji poudarek na samodisciplini udeleženca. Predlagamo, da bi zdravstveni delavci po končani delavnici vzdrževali stike z udeleženci, jim nudili izobraževanja (tudi na daljavo) in jim pošiljali opomnike ter promovirali zdrav način življenja preko socialnih omrežij. Svetovanje po telefonu in digitalizacija lahko tudi pomagata pri motivaciji ljudi k zdravemu prehranjevanju.[U. Ugovšek]20232023-07-05 07:45:53Magistrsko delo/naloga147409UDK: 616-083VisID: 123099COBISS_ID: 157783811sl