<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dostopnost nakupovalnega središča za gibalno ovirane osebe - študija primera</dc:title><dc:creator>Balantič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dovjak,	Mateja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Oven,	Alenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>univerzalno oblikovanje</dc:subject><dc:subject>nakupovanje</dc:subject><dc:subject>gibalna oviranost</dc:subject><dc:description>dodatnih stroškov omogoča uporabo objekta čim širši populaciji, ne glede na njihove omejitve. Dostopnost objektov je ključna za izvajanje prostočasnih okupacij. Nakupovalna središča imajo pomembno vlogo pri preživljanju prostega časa, saj poleg nakupovanja nudijo tudi zabavne, družbene in kulturne dejavnosti. Kakovostno preživet prosti čas je ključen za življenjsko ravnovesje. Delovni terapevti imajo znanje za prepoznavanje in odpravljanje ovir v okolju. Z vključitvijo delovno terapevtskih znanj v načrtovanje objekta bo le-ta dostopen tudi gibalno oviranim osebam. Namen: Namen diplomskega dela je z upoštevanjem veljavne zakonodaje in priporočil na področju dostopnosti ter z ocenjevanjem dejanskega stanja analizirati dostopnost objekta v javni rabi: BTC, Dvorana A. Z identifikacijo odstopanj od veljavne zakonodaje smo v nadaljevanju podali potencialne predloge potencialnih zasnov posameznih elementov objekta BTC, Dvorana A: zunanja klančina, parkirno mesto, garderoba in sanitarije. Metode: Dostopnost objekta BTC, Dvorana A, smo ocenjevali po metodologiji univerzalnega načrtovanja, ki zajema šest korakov. Z ocenjevalnim instrumentom za merjenje dostopnosti smo ocenili dejansko stanje objekta BTC, Dvorana A, sanitarije in določili odstopanja. Na osnovi rezultatov smo oblikovali nove zasnove štirih elementov. Rezultati: Objekt Dvorana A ne izpolnjuje vseh zakonskih zahtev in priporočil univerzalnega oblikovanja. Najslabše dostopne so sanitarije, med katerimi dve od treh nista funkcionalni. Poleg arhitekturnih odstopanj primanjkujejo tudi univerzalno dostopne informacije. Predlogi univerzalnega oblikovanja po šestih korakih zajemajo tako fizične kot informacijske prilagoditve: razširitev prostorov in elementov, namestitev informacijskih tabel in kontrastnih trakov. Razprava in zaključek: Univerzalna graditev objektov je zakonsko zahtevana z Gradbenim zakonom in s Pravilnikom o univerzalni graditvi za vse nove stavbe in prenove. Tako v Sloveniji kot Evropi so pri zagotavljanju univerzalne dostopnosti problematični starejši objekti, ki jih je še vedno veliko. Premalo je tudi načrtovanja gradnje objektov po načelu sodelovalnega načrtovanja, zaradi česar v načrtovanje ni vključen širši krog strokovnjakov in uporabnikov samih. Delovni terapevti imajo znanja in metode ocenjevanja za oblikovanje dostopnega okolja, ki gibalno oviranim osebam omogoča samostojno vključevanje v prostočasne okupacije. Z vključitvijo v prostočasne dejavnosti pozitivno vplivamo na zdravje, dobro počutje in blagostanje.</dc:description><dc:publisher>[A. Balantič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-05 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147407</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123097</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157817347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
