Dejavniki vključevanja odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju v delo in zaposlitevPrimec, Mija (Avtor) Lipec-Stopar, Mojca (Mentor) odrasle osebe z motnjami v duševnem razvojudelo in zaposlitevvarstveno delovni centridelodajalciintegrirana zaposlitevzaposlitev v običajnem okoljuTako kot za vse odrasle ljudi je tudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju MDR) delo pomembna dejavnost, ki prinaša številne koristi. Če so delovne naloge primerne njihovim zmožnostim, so osebe z MDR v splošnem stabilni in kompetentni delavci, ki zanesljivo opravljajo rutinske naloge. Najbolje se počutijo v zaposlitvah v običajnih in ne ločenih okoljih. Mednarodna in domača zakonodaja Slovenijo zavezujeta k omogočanju enakih možnosti osebam z MDR za vključevanje v delo in zaposlitev. Pri nas se večina odraslih oseb z MDR, ki pridobijo status invalida, vključuje v varovane oblike dela v okviru varstveno delovnih centrov (v nadaljevanju VDC), med drugim tudi v t. i. integrirano zaposlitev, kjer uporabniki opravljajo delo v običajnih delovnih okoljih pri zunanjih delodajalcih, a pri tem ne gre za pravo zaposlitev, saj ne sklenejo delovnega razmerja. Z uveljavitvijo Zakona o socialnem vključevanju invalidov 1. 1. 2019 je osebam z MDR formalno omogočen prehod iz statusa uživalca socialnih pravic v status zaposlene osebe in nazaj. Pri tem se poraja vprašanje, ali imajo osebe z MDR dejansko možnosti za vstop v formalno zaposlitev in kateri dejavniki nanje vplivajo. Namen raziskave je bil dobiti vpogled v trenutno stanje na področju dela in zaposlovanja oseb z MDR z različnih vidikov – vidika VDC-jev, vidika delodajalcev in vidika zaposlene osebe z MDR, ki je prešla v formalno zaposlitev. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja in kvalitativni raziskovalni pristop. Podatke smo pridobili s pomočjo avtorskega spletnega anketnega vprašalnika, ki ga je ustrezno izpolnilo 16 VDC-jev, in polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih opravili s tremi delodajalci in strokovno delavko VDC, seznanjeno s primerom prehoda uporabnika iz integrirane v formalno zaposlitev. Izvedli smo kvalitativno vsebinsko analizo zbranega gradiva. Ugotavljamo, da integrirano zaposlitev izvaja 11 od 16 VDC-jev, ki vanjo povprečno vključujejo 7 uporabnikov, sodelujejo pa v povprečju s 4 delodajalci. VDC-ji so naklonjeni formalnemu zaposlovanju uporabnikov; nekateri bi jih k formalni zaposlitvi spodbudili sami, vsi pa bi podprli uporabnika, ki bi sam izrazil željo za formalno zaposlitev. Pri prehodu uporabnika v formalno zaposlitev VDC-ji svojo vlogo vidijo pretežno v tem, da uporabniku, njegovim staršem in delodajalcu nudijo podporo v procesu prehoda. Zasledili smo en primer prehoda uporabnika iz integrirane v formalno zaposlitev pri istem delodajalcu. Pri prehodu je uporabniku in njegovim staršem podporo v obliki informiranja, svetovanja in spremljanja nudila skupinska habilitatorka. Dva izmed treh intervjuvanih delodajalcev sta v prihodnosti pripravljena zaposliti osebo z MDR, ki pri njih opravlja integrirano zaposlitev. Kot prednosti zaposlovanja oseb z MDR delodajalci prepoznavajo pozitiven vpliv le-te na širšo okolico, boljši družbeni ugled podjetja in boljše počutje osebe z MDR. Izpostavljene ovire formalnega zaposlovanja so finančni stroški zaposlitve, morebitna nezmožnost osebe z MDR za opravljanje dela v povečanem obsegu, manjša fleksibilnost formalne zaposlitve v primerjavi z integrirano. V primeru formalne zaposlitve bi delodajalec potreboval pomoč, kot so subvencioniranje plače zaposlenega, nadaljnje sodelovanje s strokovno osebo VDC-ja, izobraževanje zaposlenih glede vključevanja oseb z MDR na delovno mesto in zagotovitev mentorja v podjetju za delavca z MDR. Večje družbeno priznanje ne bi spodbudilo intervjuvanih delodajalcev k zaposlitvi osebe z MDR.M. Primec20232023-07-02 08:30:16Magistrsko delo/naloga147349UDK: 376(043.2)VisID: 146974COBISS_ID: 157433091sl