<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okoljski in ekonomski vidik elektrifikacije vozil v javnem potniškem prometu</dc:title><dc:creator>Cirar,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Katrašnik,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pogonski sistemi vozil
javni potniški promet
elektrifikacija
scenariji
avtobusi
izpusti
okoljski standardi</dc:subject><dc:description>Z namenom doseganja evropskih in nacionalnih okoljskih ciljev do leta 2030 zaključna naloga analizira uvedbo in rabo različnih tipov alternativnih elektrificiranih pogonskih sistemov v slovenskem javnem potniškem prometu (JPP) in ljubljanskem potniškem prometu (LPP). Predstavljenih je pet scenarijev, ki v različnih deležih predvidevajo zamenjavo dela trenutnega voznega parka. V prvih dveh scenarijih je 20 % rabe dizelskih avtobusov zamenjanih z baterijskimi električnimi avtobusi in avtobusi na vodikove gorivne celice, v drugih dveh je delež povečan na 80 %, zadnji scenarij pa vključuje popolno menjavo voznega parka z alternativnima pogonskima sistemoma. Za vsak scenarij so analizirani letni izpusti CO2 in onesnažil, izvedena pa je tudi ekonomska analiza s ciljem določitve stroškov lastništva. Plinasti izpusti in porabe energijskih vektorjev vozil so določeni na osnovi meritev na avtobusih v realnem prometnem toku. Rezultati nakazujejo, da noben od scenarijev ne dosega evropskih ciljev glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za leto 2030. Cilj predpostavlja enako zmanjšanje izpustov CO2 v avtobusnem javnem prometu kot v ostalih podsektorjih prometa, zato je bilo nedoseganje pričakovano. V analizi najnižje izpuste v JPP dosega 3. scenarij, ki predvideva 80 % menjave dizelskih avtobusov z baterijskimi električnimi avtobusi, medtem ko je v LPP z vidika CO2 izpustov optimalnejši 5. scenarij, ki predvideva 50 % avtobusov na vodikove gorivne celice in 50 % baterijskih električnih avtobusov. Pri primerjavi izpustov onesnažil smo ugotovili, da že prva dva scenarija dosegata ciljne vrednosti. Če vključimo še ekonomski vidik, je tako v trenutnih razmerah za JPP kot tudi LPP optimalnejši 3. scenarij.</dc:description><dc:publisher>[P. Cirar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-07-01 08:30:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147335</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 656.025.2:621.311.1(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 250365</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 158690819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
