Modeli inkriminacije prenašanja nalezljivih bolezniPetrovič, Jerca (Avtor) Korošec, Damjan (Mentor) nalezljiva bolezenokužbajavno zdravjetelesna poškodbainkriminacija prenašanja nalezljivih bolezniEpidemija virusa SARS-CoV-2 je ponovno aktualizirala vprašanje kazenskopravnega vidika prenašanja nalezljivih bolezni. Magistrsko delo vsebuje pregled različnih primerjalnopravnih ureditev inkriminiranja prenašanja nalezljivih bolezni in njihovo umestitev v različne primerjalnopravne modele. Modeli so (i) osebni poškodbeni, (ii) javni poškodbeni, (iii) osebni konkretno ogrozitveni, (iv) javni konkretno ogrozitveni in (v) javni abstraktno ogrozitveni model. Strogo teoretično bi bilo sicer mogoče oblikovati tudi osebni abstraktno ogrozitveni model, vendar pa se inkriminacije, ki bi jih bilo mogoče umestiti vanj, primerjalnopravno ne pojavljajo. Pri odločitvi o tem, v kateri primerjalnopravni model umestimo inkriminacije je treba opraviti analizo konkretne inkriminacije in ob ugotovitvi katera je tista dobrina, ki jo inkriminacija v večjem delu varuje in katera je prepovedana posledica, lahko le-to uvrstimo v konkreten model. Številne države poznajo več različnih kaznivih dejanj v povezavi s prenašanjem nalezljivih bolezni, saj se na takšen način zagotavlja celovitejše kazenskopravno varstvo. Kazensko pravo mora namreč zagotoviti tako varstvo osebnih dobrin, kot tudi dobrin splošnosti, to pa je najlažje dosegljivo na način, da se z določenimi inkriminacijami varuje življenje, telesna celovitost in zdravje, z drugimi pa javno zdravje. Prav tako magistrsko delo izpostavlja tudi pomanjkljivosti slovenske kazenskopravne ureditve varstva pred nalezljivimi boleznimi.20232023-06-30 09:00:03Magistrsko delo/naloga147320VisID: 110797COBISS_ID: 160936451sl