<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava zaznavanja patologije na CT slikah glave in toraksa v različnih barvnih paletah</dc:title><dc:creator>Kelc Hočevar,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kožuh,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaučič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>računalniška tomografija (CT)</dc:subject><dc:subject>barvne palete</dc:subject><dc:subject>zaznavanje barv</dc:subject><dc:subject>zaznavanje patologije</dc:subject><dc:description>Uvod: Človeško oko zazna veliko več odtenkov barv (približno milijon) kakor sivin (približno 30). Različne barve na posameznika različno vplivajo zaradi čustvenih in kognitivnih asociacij. Slike z različnimi algoritmi z lahkoto spreminjamo v sivinske ali barvne. S tem pa se spreminja tudi njihova velikost za shranjevanje: barvne slike zavzamejo trikrat več prostora kakor sivinske. Intra- in ekstrakranialne krvavitve so krvavitve v lobanjski votlini in so pogosto posledica travmatske poškodbe. Najbolje jih prikažemo z nativnim CT glave. Pljučna embolija je patologija pljučnih arterij, ki jih zamaši strdek, načeloma z izvorom v spodnjih okončinah. Povzroči zaporo prekrvavitve dela pljuč. Namen: V raziskavi smo ugotavljali, ali se patologija na CT-slikah bolje zazna v barvnih paletah kot v sivinah. Metode dela: Iz baze slik na Zdravstveni fakulteti smo izbrali 40 različnih CT-preiskav: 20 CTA PA in 20 CT glave. V vsaki skupini smo izbrali 10 patoloških in 10 zdravih pacientov. Sivinske slike smo v syngo.vii z LUT-tabelami pretvorili v zeleno in rdečo. Naredili smo anonimiziran in randomiziran seznam 120 slik za vsakega ocenjevalca posebej. V raziskavi je sodelovalo 5 ocenjevalcev, od tega 4 radiološki inženirji in en specialist radiologije. V samem eksperimentu smo jih spraševali o prisotnosti patologije, primernosti prikaza anatomskih struktur in v kateri barvni paleti se jim zdi, da patologijo najbolje vidijo. Rezultati: Ugotovili smo, da barvna paleta ne vpliva pomembno na vidljivost patologije, čeprav smo dokazali statistično značilne razlike v vidljivosti pljučne embolije med nekaterimi barvnimi paletami. Razprava in zaključek: Že narejene preiskave so potrdile, da barve pomembno ne vplivajo na zaznavanje patologije, čeprav bi to teoretično lahko držalo zaradi načina zaznavanja človeškega očesa. Ocenjevalci so najbolj izpostavili zeleno barvno paleto, ki se jim zdi smiselna, da bi jo poleg sive uporabljali v praksi.</dc:description><dc:publisher>[P. Kelc Hočevar : R. Kožuh]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-30 07:45:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147312</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123079</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157574403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
