Analiza sestave hidrolatov navadnega rožmarina (Salvia rosmarinus) na slovenskem trguAubreht, Gašper (Avtor) Kočevar Glavač, Nina (Mentor) Kokalj Ladan, Meta (Komentor) destilacijaekstrakcijahidrolatmetoda GC-MSnavadni rožmarin (Salvia rosmarinus)V magistrski nalogi smo proučevali sestavo hidrolatov navadnega rožmarina (Salvia rosma-rinus) z metodo plinske kromatografije, sklopljene z masno spektrometrijo (GC-MS). Hidro-lati so raztopine hlapnih vodotopnih komponent, nastalih pri destilaciji rastlinske droge. Trenutno so za razliko od eteričnih olj veliko manj raziskani, predvsem glede kemijske sestave, mehanizma delovanja in uporabe v medicinske namene. V sklopu našega raziskovalnega dela smo od 11 proizvajalcev na tržišču pridobili hidrolate navadnega rožmarina (Salvia rosmarinus), v laboratoriju pa smo z metodama parne in vodne destilacije iz sveže nabranih listov navadnega rožmarina pripravili tudi svoja hidrolata. Z metodo GC-MS smo analizirali kemijsko sestavo hidrolatov in njihovih ekstraktov. Sestavo hidrolatov s tržišča smo analizirali v mesecu juniju in avgustu, medtem ko smo za hidrolata, pripravljena v laboratoriju, analizo sestave izvedli v osmih časovnih točkah v obdobju dveh mesecev. Polovico vsakega hidrolata smo med časovnimi točkami shranjevali na sobni tem-peraturi, drugo polovica pa v hladilniku. S pomočjo raztopin standardov znane koncentracije smo petim najpogosteje zastopanim spojinam v hidrolatih določili njihove koncentracije v vzorcih. Pri analizah hidrolatov v mesecu avgustu smo praviloma detektirali več spojin kot v mesecu juniju, koncentracije verbenona oziroma kafre kot najbolj zastopane spojine v hidrolatih pa so bile praviloma višje v mesecu avgustu. Ugotovili smo, da imajo hidrolati s tržišča in v laboratoriju pripravljena hidrolata podobno splošno sestavo, saj so v vseh hidrolatih prevla-dovali monoterpenoidi. Hidrolati s tržišča so vsebovali več spojin, ki so bile prisotne v višjih koncentracijah. Koncentracija evkaliptola je bila v hidrolatu s tržišča, ki je vseboval največ evkaliptola, za 5300 % višja kot v primeru hidrolata, pripravljenega v laboratoriju. Ostanki suhe mase po sušenju so bili v primeru vseh hidrolatov manjši od 1%. pH vrednosti hidrola-tov so se pričakovano gibale v kislem območju in so imele vrednosti med 3,22 in 6,91. Čas in temperatura shranjevanja nista imela vpliva na kislost hidrolatov. Pri oceni organoleptičnih lastnosti hidrolatov skozi čas nismo opazili pomembnih sprememb.20232023-06-30 07:45:10Magistrsko delo/naloga147309VisID: 96324sl