<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek radiofrekvenčne terapije na kronično bolečino v spodnjem delu hrbta - pregled literature</dc:title><dc:creator>Bevc,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vauhnik,	Renata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Weber,	Daša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>kronična bolečina</dc:subject><dc:subject>diatermija</dc:subject><dc:subject>radiofrekvenca</dc:subject><dc:subject>kapacitivni in uporovni prenos energije</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična bolečina v spodnjem delu hrbta je najpogostejše mišično-skeletno obolenje pri odraslih. Z njo se vsaj enkrat v življenju sreča do 85 % svetovne populacije, kar predstavlja velik izziv za javno zdravje. Glede na trajanje je definirana kot bolečina, ki traja vsaj 12 tednov. Zdravljenje vključuje različne pristope fizioterapije, v zadnjem času pa je zelo narasla priljubljenost terapije s kapacitivnim in uporovnim prenosom energije – ene od vrst termoterapije –, ki je sicer v uporabi že vrsto let, vendar pod drugim izrazom in na drugačen način. Ta terapija uporablja radiofrekvenčno energijo za segrevanje globokih tkiv. Namen: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti učinek terapije s kapacitivnim in uporovnim prenosom energije na kronično bolečino v spodnjem delu hrbta. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Iskanje literature je potekalo v podatkovni zbirki PubMed. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih šest kliničnih raziskav, ki so skupno vključevale 210 preiskovancev. V večini raziskav je bila kot merilno orodje za merjenje bolečine uporabljena vidna analogna lestvica, v eni raziskavi pa so uporabili algometrijo s pritiskom. V vseh raziskavah so dokazali statistično značilno izboljšanje takoj po intervenciji. V treh raziskavah so merili tudi dolgotrajne učinke terapije, vendar so samo v eni dokazali statistično značilno zmanjšanje bolečine glede na primerjalno skupino, v preostalih dveh pa so bila izboljšanja premajhna. Ugotovljeno je bilo tudi, da vrstni red uporabe kapacitivnega in uporovnega načina ne vpliva na izid terapije. Razprava in zaključek: Terapija s kapacitivnim in uporovnim prenosom energije se je izkazala za učinkovito, ko govorimo o kratkotrajnem zmanjšanju bolečine, ki nastopi takoj po terapiji. Glede na rezultate raziskav ne moremo trditi, da ima terapija dolgoročne učinke. Potrebne so bolj kakovostne raziskave, ki bodo raziskovale tudi dolgotrajnejše učinke terapije.</dc:description><dc:publisher>[N. Bevc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-28 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147247</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.8</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123058</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157432323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
