<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ekonomika zdravstva v Sloveniji in primerjava z Avstrijo in Hrvaško</dc:title><dc:creator>Pranjić,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Veronika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zdravstvo</dc:subject><dc:subject>zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:subject>zdravstveni sistem</dc:subject><dc:subject>zdravstveno zavarovanje</dc:subject><dc:subject>izdatki za zdravstveno varstvo</dc:subject><dc:description>Država ima pomembno vlogo pri organiziranosti zdravstva, saj odloča o vzpostavitvi
zdravstvenega sistema. Zdravstveni sistem je učinkovit takrat, ko temelji na
zanesljivem sistemu financiranja zdravstvenega varstva. Ker Slovenija v primerjavi z
drugimi državami EU financiranju zdravstva namenja večji delež zasebnih in manjši
delež javnih virov, je v diplomskem delu narejena primerjava ureditve zdravstva z
izbranima državama EU, Avstrijo in Hrvaško. Namen diplomskega dela je predstaviti
zdravstvo v izbranih državah z vidika ureditve zdravstvenih sistemov, sistemov
zdravstvenega zavarovanja in izdatkov za zdravstveno varstvo ter slovensko
zdravstvo primerjati z zdravstvom v Avstriji in na Hrvaškem.
V diplomskem delu sta uporabljeni metoda deskripcije in komparativna metoda. Na
podlagi slednje je ugotovljeno, da ima Hrvaška izmed izbranih držav največji delež
javnih virov financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija pa najmanjšega. Avstrija
ima največje izdatke za zdravstvo v BDP, Hrvaška pa najmanjše. To prav tako velja
za javno in zasebno porabo ter zasebne izdatke iz žepa za zdravstvo. Medtem ko je
vključenost prebivalstva v obvezno zdravstveno zavarovanje v vseh izbranih državah
skoraj celovita, se vključenost v prostovoljno zdravstveno zavarovanje med državami
razlikuje. V Sloveniji je prostovoljno zdravstveno zavarovano skoraj vso prebivalstvo,
na Hrvaškem nekoliko manj, v Avstriji pa več kot polovico manj kot v Sloveniji.
Primerjava zdravstva v Sloveniji z zdravstvom v Avstriji in na Hrvaškem omogoča
boljši vpogled v to, kako se ureditev zdravstva med državami razlikuje. Ob tem so
prepoznane dobre in slabe prakse ureditve izbranih zdravstvenih sistemov in podani
morebitni predlogi za izboljšave zdravstva v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[T. Pranjić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-26 11:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147221</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614:33(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18018</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157278467</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
