<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv duševne motnje staršev na otroke in v družino usmerjene intervencije zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Bartol,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>otroci staršev z duševno motnjo</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>varovalni dejavniki</dc:subject><dc:subject>aktivnosti medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Število oseb, ki ima diagnosticirano duševno motnjo, se z leti povečuje. Te osebe v družbi prevzemajo različne vloge, med drugim vlogo staršev, kar pomeni, da narašča tudi število otrok, ki živijo s staršem z duševno motnjo. Duševna motnja staršev v kombinaciji z drugimi dejavniki predstavlja različna tveganja za otrokovo dobro počutje in duševno zdravje ter tveganje za transgeneracijski prenos bolezni. Z različnimi intervencijami zdravstvene nege lahko medicinske sestre zmanjšajo dejavnike tveganja in krepijo varovalne dejavnike za preprečevanje negativnega vpliva duševne motnje staršev na otroke. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti dejavnike tveganja in varovalne dejavnike ter raziskati aktivnosti zdravstvene nege, ki pripomorejo k zmanjševanju negativnega vpliva duševne motnje starša na otroke. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom tuje znanstvene literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih bazah podatkov CINAHL Ultimate, MEDLINE in SocINDEX with Full Text. V diplomsko delo smo vključili 29 enot literature: 15 za prvo in 14 za drugo raziskovalno vprašanje. Rezultati: Iz pregledane literature smo povzeli dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike, ki zmanjšujejo negativen vpliv duševne motnje staršev na otroke. Kot najpomembnejše vloge medicinske sestre smo izpostavili: identifikacija otrok in statusa starša, vključevanje vseh članov družine v načrt zdravstvene obravnave osebe z duševno motnjo, pomoč staršem pri informiranju otrok o duševni motnji, psihoedukacija, zagovorništvo ter sodelovanje z drugimi službami in napotitev staršev in otrok v podporne programe. Razprava in zaključek: Medicinske sestre v službah za duševno zdravje odraslih imajo možnost identifikacije otrok oseb z duševno motnjo in pravočasno nudenje preventivnih intervencij, ki bi zmanjšale negativen vpliv. Pri tem jim pomaga poznavanje dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov. Delovanje medicinskih sester pa ni odvisno samo od individualnih, ampak predvsem od organizacijskih dejavnikov. Na voljo morajo biti izobraževalni programi, ki medicinske sestre opolnomočijo za delo z otroki in družinami, standardi in smernice, ki vodijo njihovo delovanje, ter podporni programi, kamor lahko otroke in starše napotijo.</dc:description><dc:publisher>[U. Bartol]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-25 07:45:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147203</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123035</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157457411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
