Vloga arhitekture v preznamčenju postsocialističnih prestolnic in narodovCvitković, Sabina (Avtor) Udir Mišič, Katja (Mentor) preznamčenjearhitekturaznamčenje mestznamčenje narodovzaznamek slavnihTa doktrorska disertacija približuje arhitekturo z vidika tržnega komuniciranja. Ukvarja se z vlogo arhitekture pri preoblikovanju postsocialističnih prestolnic in narodov po letu 1991, s posebnim poudarkom na Ljubljani, Zagrebu in Skopju. Zaradi temeljnih vplivov globalizma in nacionalizma ta glavna mesta izkazujejo dvojno identiteto, na eni strani tradicionalno (nacionalno) in na drugi strani modernistično (globalistično). Ta doktorska dizertacija je prva, ki navaja, da je arhitekturni artefakt mogoče dojemati kot slavno osebo, saj ima nabor simbolnih lastnosti, ki se premikajo od slavne osebe do znamke mest in naroda. Atributne asociacije blagovne znamke glavnega mesta in blagovne znamke naroda izhajajo iz slavnih podpornikov, kot so spomeniki in javne zgradbe. Pomeni, ki so vgrajeni v arhitekturne artefakte, torej v njihove simbolne lastnosti kot slavnih podpornikov, se namreč s postavitvijo v javni prostor prenašajo s slavnih na znamko mesta in znamko naroda. Poleg tega, kot je predstavljeno na zemljevidu soglasja blagovne znamke, si blagovne znamke glavnega mesta in narodov delijo prekrivajoče se asociacije atributov in pomena blagovne znamke. Tako je to doktorsko delo prvo, ki ugotavlja, da te blagovne znamke mest in blagovne znamke narodov tvorijo t.im. so-znamčenje, angleško “co-branding”. Ta doktorska disertacija nadgrajuje delo Kellerja (1993, 2003, 2020) na so-znamčenju, saj trdi, da si avtor blagovne znamke izposoja “kapital” arhitekturnih artefaktov da bi tako ustvarjal in izboljševal asociacije blagovnih znamk in (z)gradil (nov) “kapital” blagovne znamke glavnog mesta in naroda.S. Cvitković20232023-06-24 08:30:01Doktorsko delo/naloga147164UDK: 339.138:72(043.2)VisID: 149144COBISS_ID: 157071619sl