<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri uporabi naprave  za mehanske stise prsnega koša LUCAS ob oživljanju</dc:title><dc:creator>Selan,	Sebastijan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>diplomirane medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>LUCAS</dc:subject><dc:subject>NMP</dc:subject><dc:subject>srčni zastoj</dc:subject><dc:subject>oživljanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Kakovostno kardiopulmonalno oživljanje in zgodnja defibrilacija sta ključnega pomena pri preživetju pacientov v srčnem zastoju. Stise prsnega koša moramo izvajati z globino 5 do 6 centimetrov in s frekvenco 100 do 120 stisov na minuto. Takšna enakomerna hitrost in globina stisov je pri ročnem oživljanju redko izpolnjena. S pomočjo mehanskih naprav za izvajanje stisov prsnega koša se je pričakovalo izboljšanje v izidu oživljanja, a so bile na začetku te naprave povezane z večjo incidenco poškodb na pacientu v primerjavi z ročnimi stisi prsnega koša. LUCAS je ena izmed naprav za izvajanje stisov prsnega koša, ki s pomočjo potisne palice, na kateri je vakuumski prisesek, pritiska na prsnico z enakomernim ritmom 100 stisov na minuto in fiksno globino 4 do 5 centimetrov. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati vlogo medicinske sestre pri uporabi naprave LUCAS ob oživljanju. Zanima nas, kdaj je uporaba naprave LUCAS upravičena, kakšna je njegova učinkovitost, posledice njegove uporabe in vloga, ki jo ima medicinska sestra ob njegovi uporabi. Metode dela: V diplomskem delu smo izvedli pregled literature. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v podatkovni bazi PubMed. Literatura je bila iskana v času od leta 2010 do leta 2022. Ključne besede so se navezovale na vsebino diplomskega dela. Rezultati: Diplomirane medicinske sestre, ki delujejo v zunaj bolnišničnem okolju, potrebujejo sposobnost za samostojno oceno in oskrbo pacienta v različnih zdravstvenih stanjih in v različnih okoljih, njihova prisotnost je ključna pri neposredni oskrbi pacienta, tehničnem izobraževanju ekip, pri izdelavi negovalnih protokolov in didaktičnega gradiva ter pri nadzoru osebja. Kakovostni stisi prsnega koša so pri oživljanju bistveni, saj neposredno vplivajo na preživetje pacienta. Naprava LUCAS zagotavlja kakovostne in konstantne stise prsnega koša, ki so enako učinkoviti kot ročni stisi prsnega koša. LUCAS ne izboljša možnosti povratka spontanega krvnega obtoka. Naprava LUCAS ne poveča možnosti nastanka življenjsko ogrožajočih poškodb v primerjavi z ročnimi stisi prsnega koša in se lahko uporablja med transportom pacienta. Razprava in zaključek: Stalno praktično usposabljanje in obnavljanje postopkov oživljanja zmanjša izgubo znanja in spretnosti, pridobimo pa strokovnost ter izboljšamo samo učinkovitost. Za DMS, ki so pogosto vključene kot prve posredovalke v nujnih primerih, je stalno izobraževanje ključnega pomena za pacientovo varnost. Ročno izvajanje oživljanja v zunaj bolnišničnem ali v bolnišničnem okolju je oblegano s problemi v kakovosti in pogostimi prekinitvami stisov prsnega koša. Na kakovost stisov vpliva tudi utrujenost reševalcev. Naprava LUCAS ob pravilni namestitvi in uporabi pacientu nudi kakovostne in konstantne stise prsnega koša, tudi v primerih, kadar bi bili kakovostni ročni stisi prsnega koša neizvedljivi ali nevarni za reševalce. Z uporabo naprave LUCAS lahko razbremenimo DMS ob oživljanju in poskrbimo, da bolj varno izvaja vse ostale zadolžitve.</dc:description><dc:publisher>[S. Selan]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-23 07:46:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147098</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 123023</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157480707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
