<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med vključevanjem v izobraževanje in vzgojnim slogom staršev ter učno uspešnostjo učencev</dc:title><dc:creator>Perenič,	Viktorija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puklek Levpušček,	Melita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vključevanje staršev v izobraževanje</dc:subject><dc:subject>vzgojni slogi</dc:subject><dc:subject>učna uspešnost</dc:subject><dc:subject>mladostniki</dc:subject><dc:subject>osnovne šole</dc:subject><dc:description>Učni uspeh je pomemben pokazatelj mladostnikove kasnejše socialne uspešnosti, poklicnih spretnosti in prihodka. Razumevanje dejavnikov, ki so z njim povezani, je zato ključnega pomena za zmanjševanje negativnih posledic učne neuspešnosti. V okviru magistrskega dela smo na vzorcu osnovnošolcev tretje triade želeli preveriti, kakšen je odnos med vzgojnimi slogi, vključevanjem staršev v izobraževanje in učnim uspehom. V raziskavi je sodelovalo 111 mladostnikov, ki so s pomočjo Vprašalnika o odnosih s starši (VOS; Kozina idr., 2010) in vprašalnika Starši in šola (IPI; Puklek Levpušček in Zupančič, 2009) poročali o vedenju staršev. Starši mladostnikov so poročali o učnem uspehu in starosti učencev ter svoji zaključeni stopnji izobrazbe. Rezultati so pokazali, da se učni uspeh pomembno pozitivno povezuje s starševskim pritiskom in negativno s starševsko psihološko oporo. Pomembnih povezav med učnim uspehom in vzgojnimi slogi nismo ugotovili. Analiza rezultatov ni pokazala pomembnih razlik med učenci in učenkami pri zaznavanju vključevanja staršev v njihovo izobraževanje. Pri zaznavanju vključevanja v izobraževanje prav tako nismo ugotovili razlik med skupinama mladostnikov z nižje in višje izobraženimi starši. Učenci sedmega razreda so poročali o pomembno večji količini starševske pomoči kot učenci osmega razreda, ti pa o pomembno večji količini pomoči kot učenci devetega razreda. Zaznana količina starševskega pritiska se med razredi ni pomembno razlikovala. Sedmošolci so pogosteje kot osmošolci poročali o avtoritativni vzgoji, med tem ko so devetošolci pogosteje kot sedmošolci poročali o avtoritarnem vzgojnem slogu staršev. Pogostost nagrajevanja, o kateri so poročali učenci, se med razredi ni razlikovala. Avtoritativni vzgojni slog se je negativno povezoval s starševskim pritiskom in pozitivno s psihološko oporo ter starševsko pomočjo. Avtoritarni vzgojni slog se je pozitivno povezoval s starševskim pritiskom in negativno s psihološko oporo. Predstavljene ugotovitve lahko nudijo dodaten vpogled v dejavnike učne uspešnosti mladostnikov in s tem pomagajo psihologom ter svetovalnim delavcem pri pripravi izobraževalnih programov za starše.</dc:description><dc:publisher>[V. Perenič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-23 07:45:58</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147094</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 517994</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 157785859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
