Odnosi Slovenije in Hrvaške z državami Višegrajske skupine v kontekstu srednjeevropske regionalizacijeUrlep, Žiga Jurij (Avtor) Bojinović Fenko, Ana (Mentor) regionalizemSrednja EvropaVišegrajska skupinazunanja politikaSlovenija in Hrvaška.Regije so družbeno izgrajene in posledično spremenljive, kar otežuje njihovo opredeljevanje. To velja tudi za Srednjo Evropo, za katero obstajajo različne opredelitve, v njej oz. v povezavi z njo pa se je oblikovala vrsta različnih formatov sodelovanja. Posledično države v regiji nimajo enakih statusov oz. položajev. Državi s podobno preteklostjo, ki se vsaj delno opredeljujeta kot srednjeevropski, hkrati pa se ju običajno ne uvršča v središče Srednje Evrope, sta Slovenija in Hrvaška. Pri tem se poraja vprašanje, v kakšnem odnosu sta ti državi do središča, ki ga opredelim kot Višegrajsko skupino (V4). Zanimajo me posledice teh odnosov za Srednjo Evropo in za te države. Magistrska naloga tako išče odgovore na vprašanje, kako delovanje Slovenije, Hrvaške in držav V4 vpliva na krepitev regije in kakšen vpliv ima to delovanje na »središčnost« V4 in »nesrediščnost« Slovenije in Hrvaške. To proučujem s pomočjo družbenega konstruktivizma, natančneje s pristopom novega regionalizma. Ugotavljam, da se Slovenija in Hrvaška približujeta središču, ob tem pa je hrvaška »srednjeevropskost« (še) šibkejša od slovenske (vključenost v regionalne formate, zunanja politika v regiji, prisotnost na srečanjih V4). Delovanje obeh držav kot »nesrediščnih« in V4 kot središča krepi Srednjo Evropo oz. viša njeno regionalnost. Delovanje V4, v katerega Slovenija in Hrvaška nista vključeni, onemogoča njuno popolno preobrazbo iz nesrediščnih v »središčni« srednjeevropski državi.Ž. J. Urlep20232023-06-22 08:30:33Magistrsko delo/naloga147057UDK: 327(4-191.2)(043.2)VisID: 149122COBISS_ID: 157443075slSrednja Evropa;