<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza organizacijske kulture nevladne organizacije in njenih podsistemov</dc:title><dc:creator>Borštnar,	Tija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sande,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Menedžment</dc:subject><dc:subject>organizacijska kultura</dc:subject><dc:subject>nevladna organizacija</dc:subject><dc:subject>OCAI (The Organizational Culture Assessment Instrument)</dc:subject><dc:subject>kultura klana</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>uporabnik/uporabnica</dc:subject><dc:subject>zaposlen/zaposlena</dc:subject><dc:description>Organizacijska kultura je osebnost organizacije ali podjetja, ki se odraža skozi vedenje zaposlenih, njihova prepričanja, načine, na katere v organizaciji rešujejo izzive in se prilagajajo spremembam. Deloma je vidna navzven, v večjem delu pa lahko ostaja skrita. Več avtorjev trdi, da je ukvarjanje z organizacijsko kulturo ključno za napredovanje organizacije in uspešno prilagajanje družbenim potrebam. Namen mojega magistrskega dela je bil proučevanje kulture nevladne organizacije z več enotami in več ravnmi menedžmenta.

Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo društva in podjetja, katerega ustanovitelj je društvo. Zaposlujejo tudi osebe z izkušnjo gibalne oviranosti. V teoretičnem delu so sprva predstavljeni pojmi, ki so potrebni za razumevanje celotne naloge: nevladna organizacija, društvo, invalidsko podjetje in teorije, ki so povezane s prvinami kulture, nakar se osredotočim na organizacijsko kulturo. Nanašam se predvsem na tipologijo Camerona in Quinna, čigar mednarodni vprašalnik OCAI sem uporabila tudi v empiričnem delu za potrebe kvantitativnega raziskovanja.

Rezultati kažejo, da je prevladujoča organizacijska kultura nevladne organizacije kultura klana, podjetja pa kultura kontrole, ki ji z le malo razlike sledi organizacijska kultura klana. Med posameznimi enotami in ravnmi menedžmenta v organizacijski kulturi nevladne organizacije ni bilo opaziti večjih razlik. Ker se je glede na kriterije za analizo vprašalnika OCAI izkazalo, da si posamezniki ne želijo večjih sprememb, sem v raziskovalni nalogi teoretično raziskovala podporo za ohranjanje organizacijske kulture, saj tudi to lahko predstavlja izziv v sodobnem menedžmentu. Poleg tega sem v nalogi vseeno navedla tudi možnosti za njeno spreminjanje, da ozavestimo prvine in jih po potrebi uporabimo, saj je kultura organizacije spreminjajoč se socialni konstrukt.</dc:description><dc:publisher>[T. Borštnar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-22 08:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>147053</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 061.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 146863</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 156742403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
