Vpliv časa fiksacije zaščitnih pripravkov na osnovi bakra in etanolamina na izpiranjeGolež, Branko (Avtor) Humar, Miha (Mentor) Petrič, Marko (Recenzent) zaščita lesabakrovi pripravkiizpiranjevezavaBakrove spojine so učinkoviti in zelo razširjeni fungicidi. Njihova poglavitna slabost je neustrezna vezava v les. Ta lastnost omejuje uporabo zaščitenega lesa na mestih, kjer prihaja do izpiranja aktivnih komponent. Fiksacijo bakrovih učinkovin lahko močno izboljšamo z dodajanjem aminov in karboksilnih kislin. Ugotavljali smo kako čas vezave vpliva na fiksacijo baker-etanolaminskih pripravkov v les. Smrekove vzorce smo, v skladu s postopkom polnih celic, impregnirali s 3 različnimi kombinacijami in koncentracijami zaščitnih pripravkov na osnovi bakra, etanolamina, oktanojske kisline, kvartarnih amonijevih spojin in bora ter jim gravimetrično določili mokri navzem. Po določenem času (0, 3, 7, 14, 28 dni) kondicioniranja smo jih, v skladu s standardno metodo SIST ENV 1250/2, izpirali. Delež izpranega bakra v izpirkih smo določili z atomsko absorpcijsko spektroskopijo (AAS). Ugotovili smo, da se delež izpranega bakra prvih 14 dni zmanjšuje, nato pa zopet narašča. Prvi teden poteka vezava Cu preko etanolamina v les. Po 2 tednih pa pride bolj do izraza depolimerizacija lesnih polimerov: to povzroči etanolamin, ki na ta način vpliva na izpiranje bakrovih učinkovin iz lesa.[B. Golež]20062014-07-11 12:24:20Diplomsko delo147UDK: 630*841.1COBISS_ID: 1446281sl