<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Detekcija intenzivnih neviht na območju Slovenije</dc:title><dc:creator>Osolnik,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skok,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šavli,	Matic	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nevihta</dc:subject><dc:subject>toča</dc:subject><dc:subject>vetrolom</dc:subject><dc:subject>poplava</dc:subject><dc:subject>radar</dc:subject><dc:subject>razelektritev</dc:subject><dc:subject>pysteps</dc:subject><dc:subject>verifikacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge sem razvil metodo za detekcijo intenzivnih neviht na območju Slovenije. Metoda detektira intenzivne konvektivne celice na podlagi meritev meteorološkega radarja in razelektritev. Uporabljena je bila rutina pysteps, ki temelji na tem, da v polju radarske odbojnosti najprej išče zaključena območja nad določenim pragom radarske odbojnosti, nato pa preko dodatnih kriterijev iz zaključenih območij določi konvektivne celice. Optimizacija in verifikacija rezultatov je bila izvedena na konvektivnih sezonah od maja do septembra v letih od 2020 do 2022. Rezultati metode so bili optimizirani in verificirani na meritvah toče na padavinskih in klimatoloških postajah Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in na podatkih o intervencijah Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki vsebujejo intervencije, ki so se zgodile zaradi toče, vetroloma in poplav meteorne vode. V primeru podatkov o intervencijah sta bili optimizacija in verifikacija izvedeni le na izbranih 13 območjih, kjer je prišlo do zadostnega števila javljenih dogodkov. Iz rezultatov so bili izračunani verifikacijski indeksi POD (angl. Probability of detection), FAR (angl. False alarm rate), CSI (angl. Critical success index) in BIAS, ki bazirajo na kontingenčni tabeli. Preko teh indeksov je bila nato ovrednotena uspešnost metode in so bili določeni optimalni parametri. Pri verifikaciji algoritma na meritvah toče na meteoroloških postajah so pri optimalnih parametrih verifikacijski indeksi dosegli vrednost POD = 0,39, FAR = 0,82,
CSI = 0,14 in BIAS = 2,20, pri verifikaciji na podatkih o intervencijah toče, vetroloma in poplav meteorne vode pa so verifikacijski indeksi znašali POD = 0,29, FAR = 0,61, CSI = 0,20 in BIAS = 0,73. Posebej je bilo analiziranih tudi nekaj nevihtnih dni, za katere je ARSO izdal poročilo o neurjih. Za te dni je verifikacijski indeks CSI znašal med 0,10 in 0,33 za verifikacijo toče na meteoroloških postajah, pri verifikaciji na podatkih o intervencijah toče, vetroloma in poplav meteorne vode pa je indeks dosegal vrednosti med 0,25 in 0,80. Razvita metoda se pri detekciji intenzivnih neviht v splošnem obnese dobro, rezultati verifikacije pa so primerljivi z rezultati podobnih študij, narejenih v Sloveniji in tujni.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-18 08:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146988</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 131241</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 156661763</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
