Zgodovina, razvoj in primerjava regionalnih variacij rakugo: Edo in Kamigata tradicijaIsenko, Maksym (Avtor) Shigemori Bučar, Chikako (Mentor) rakugohanashikaEdoKamigataochiNa Japonskem obstaja zvrst pripovedne umetnosti, ki se je razvila iz budističnih pridig v pripovedniški odrski nastop. Imenuje se rakugo. Obstajata dve rakugo tradiciji (Edo in Kamigata), ki sta se razvili v mestih Edo, Kjoto in Osaka. Na prvi pogled se ti dve tradiciji zdita enaki oziroma zelo podobni. Tako pri Edo kot pri Kamigata tradiciji je pripovedovalec na odru oblečen v kimono; sedi na blazini in pripoveduje zabavne zgodbe; s pomočjo robčka in pahljače imitira različne objekte. Čeprav si tradiciji delita veliko podobnosti, ju njune razlike ločijo med seboj. Iz diplomske naloge je razvidno, da sta tradiciji Edo in Kamigata pravzaprav različni. Iz zgodovinskega pregleda je razvidno, da so, kljub enakemu izvoru, pripovedovalci Edo in Kamigata razvijali svoje umetniške sposobnosti v različnih urbanih okoljih, kar je pustilo svoj odtis na njihovih nastopih vse do danes. V nalogi so predstavljeni tudi glavni umetniki, ki so sodelovali pri razvoju in popularizaciji te gledališke zvrsti. Zaradi razlike v oddaljenosti od glavnega mesta in prisotnosti šogunove moči pripovedovalci Edo in Kamigata niso izkusili enake svobode pri ustvarjanju, kar je vplivalo na rakugo v obdobju Edo. Obdobje Meiji predstavlja novo obdobje tako za Japonsko kot tudi za rakugo, ki so ga sprva preganjali, nato pa prepoznali kot pomemben del japonske moderne umetnosti. Skozi primerjalno analizo so prikazane razlike v dialektu, vsebini zgodb in načinu nastopanja. Rezultat nam omogoča globlje razumevanje gledališke zvrsti rakugo, kot tudi na splošno območij Edo in Kamigata.20232023-06-18 07:45:30Diplomsko delo/naloga146986VisID: 517939sl