<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Terapija z omejevanjem pri otrocih s cerebralno paralizo</dc:title><dc:creator>Planinc,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šuc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratun,	Urša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>pregled literature</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>otroci s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza (CP) je neprogresivna, nevro-razvojna motnja, ki nastane zaradi nepravilnosti v razvoju možganov med nosečnostjo, porodom ali pa v zgodnjem otroštvu. Pojavnost CP v svetu je od 2 do 2,5 na 1000 živorojenih otrok. CP vpliva na razvoj gibanja in drže. Z motoričnimi spretnostmi roke (seganje, prijemanje in manipulacija) imajo največje težave otroci s hemiparetično obliko CP, zato velikokrat nehajo uporabljati prizadeti ud pri vsakodnevnih aktivnostih. Eden od terapevtskih pristopov za izboljšanje motoričnih spretnosti roke je terapija z omejevanjem (Constraint-induced movement therapy – CIMT). Namen: Iz pregleda literature ugotoviti, kakšni so dokazi za uporabo CIMT pri otrocih s CP in kakšno vlogo ima pri tem delovni terapevt. Metode dela: Narejen je bil pregled literature. Literatura je bila iskana v bibliografskih bazah Web of Science, CINAHL, PubMed in OTseeker. V končno analizo je bilo vključenih 12 člankov. Rezultati: Iz analize člankov smo oblikovali tri glavne teme: protokoli CIMT (podteme: časovno obdobje, okolje, aktivnosti v obravnavi in starost), učinkovitost CIMT (podtema: dolgoročni učinki CIMT) in vloga delovnega terapevta. Razprava in zaključek: V pregledu literature smo ugotovili, da je CIMT učinkovita intervencija za izboljšanje motoričnih spretnosti roke pri otrocih s CP. CIMT je pozitivno vplivala na spontano uporabo prizadetega uda pri vsakodnevnih aktivnostih, otroci so postali tudi bolj samostojni. Pregled literature kaže, da CIMT ni primerna intervencija za izboljšanje mišičnega tonusa, glede prijemanja pa so mnenja avtorjev različna. Raziskave kažejo na različne rezultate učinkov in trajanja. Pri nekaterih raziskavah je napredek obstal 6 mesecev, pri drugih pa je napredek upadel po končanih terapijah. Navajajo, da napredek ni odvisen od starosti. CIMT se najpogosteje izvaja v domačem okolju, saj je otrok v tem okolju najbolj sproščen in motiviran. Glavna vloga delovnega terapevta je, da pripravi načrt obravnav na podlagi otrokovih sposobnosti in rezultatov začetnih meritev. Upoštevati mora cilje otrok in staršev ter razpoložljivost okolja.</dc:description><dc:publisher>[L. Planinc]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-17 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146967</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 615.851</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 122007</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 155995395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
