Vzpostavitev metode transformacije kalusa pri hmelju (Humulus lupulus L.)Jurič, Živa (Avtor) Štajner, Nataša (Mentor) Stajič, Ester (Komentor) hmeljkalusgenske transformacijeAgrobacterium tumefaciensfluorescencaGUS testplazmidiZsGreenEGFPgusPlusgusA hptIIMagistrsko delo je osredotočeno na poskus, ki omogoča odbor najprimernejšega gojišča za rast kalusa hmelja in njegovo transformacijo z bakterijo Agrobacterium tumefaciens. Od 15 genotipov hmelja smo jih izbrali 5, ki so tvorili najbolj primeren kalus. Iz sterilnih rastlin hmelja smo na gojišča inokulirali liste, listne peclje in internodije. Internodiji so tvorili različno količino nastalega kalusa znotraj petrijevk, zato smo jih za nadaljnji potek izločili. Od 4 različno sestavljenih gojišč smo za nadaljnje postopke transformacije izbrali najbolj ustrezna dva. Transformacijo smo izvedli z uporabo binarnih plazmidov pCAMBIA1302-ZsGreen, pGFPGUSplus ter pCAMBIA1301-GUS. Uporabili smo sev bakterije LBA4044. Delež transformiranega kalusa smo v prvi fazi preverjali z uporabo epifluorescenčnega mikroskopa ter z GUS testom. Prisotnost genov smo preverili s PCR analizo ter agarozno elektroforezo. Prisotnost transgena ZsGreen smo potrdili pri vseh analiziranih vzorcih. Celoten genski konstrukt skupaj z hptII je bil pri plazmidu pCAMBIA1302-ZsGreen prisoten pri 81 % transformiranega kalusa. Pri uporabi plazmida pGFPGUSPlus, ki je vseboval transgene EGFP, gusA, in hptII smo fragmente potrdili pri 71 % vzorcih. Gena EGFP in gusA nista bila prisotna pri 5 od 75 vzorcev. Ugotovili smo, da na uspešnost transformacije kalusa pri hmelju vpliva različna rast kalusa na gojiščih, ki je močno odvisno od genotipa, ter izbrani plazmid. S pomočjo uporabljenega protokola smo dobili visok odstotek uspešnosti transformacije s plazmidom pCAMBIA1302-ZsGreen. Potrdimo lahko, da je kalus hmelja primeren za uporabo v postopkih transformacije.20232023-06-17 07:16:23Magistrsko delo/naloga146959VisID: 217825COBISS_ID: 156861699sl