<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Aglomeracija delcev kalcijevega karbonata v papirni premazni mešanici</dc:title><dc:creator>Gregorka,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Možina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>papir</dc:subject><dc:subject>premazovanje</dc:subject><dc:subject>kalcijev karbonat</dc:subject><dc:subject>kaolin</dc:subject><dc:subject>aglomeracija</dc:subject><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:description>Aglomeracija delcev v premazni mešanici se izkazuje kot nezaželen učinek in ima negativen vpliv na končni izdelek premazanega papirja. Vsak osnovni papir, ki pride iz papirnega stroja, ima naravno reliefno strukturo površine, ki je neenakomerna in groba. Če mu želimo izboljšati površinske lastnosti, mu je na površino treba dodati premaz. Papir ali karton premazujemo z različnimi premaznimi mešanicami. Slednje so sestavljene iz pigmentov, veziv, koveziv, pomožnih sredstev in vode. V premaznih mešanicah se delci med seboj povezujejo v večje skupke oz. aglomerate. Aglomeracija kalcijevega karbonata kot pigmenta je negativni pojav vseh disperznih sistemov, ki se mu ni moč izogniti in predstavlja neposredni rezultat medsebojnega učinkovanja dispegiranih delcev in tekočine, kar vpliva na mikrostrukturo papirja. Zaradi neenakomernega tvorjenja aglomeratov po površini je ta na mikro ravni še vedno nekoliko hrapava, hrapavost pa je učinek, katerega vpliv si želimo s premazovanjem zmanjšati in poskusiti površino narediti bolj gladko. Smisel premazovanja papirja je tvorjenje bolj enakomerne površine, s čimer se izboljša potiskljivost oz. tiskovne lastnosti. Slednje vpliva predvsem na izboljšanje površinskih in optičnih lastnosti, kot so gladkost, sijaj, belina, neprosojnost, enakomernost površine, kakovost tiska, enakomerno navzemanje tiskarske barve in sposobnost lakiranja. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv različnih sestav receptur premaznih mešanic in kako le-te vplivajo na stopnjo aglomeracije kalcijevega karbonata, kakšna je vloga veziv, katera komponenta v največji meri prispeva k zniževanju oz. zviševanju stopnje aglomeracije ter ugotoviti, kako ustrezna je v raziskavo zajeta fizikalno-mehanska metoda zmanjševanja stopnje aglomeracije s pomočjo ultrazvoka. Z raziskavo smo preučevali lastnosti premazanih papirjev, tj. osnovne, površinske, strukturne in optične lastnosti, in s slikovno analizo preko elektronskega vrstičnega mikroskopa (SEM) pridobili podrobnejši vpogled v mikro dogajanje sestavnih delov premaznih mešanic, ki jih v svojem proizvodnem procesu uporablja Papirnica Vevče. Preučevanih je bilo 6 različnih vzorcev, z različno vsebovanostjo kalcijevega karbonata in kaolina. Vzorce smo v nadaljevanju razdelili v 3 sklope, tj. glede na namen obdelave. To so bili vzorci premazanih mešanic, vzorci premaznih mešanic, ki so bili obdelani z ultrazvokom 5 min pri temperaturi 35 °C in vzorce obdelane z ultrazvokom 5 min pri temperaturi 45 °C. Rezultati so pokazali, da je bila aglomeracija višja pri vzorcih, ki so vsebovali večji delež CaCO3 glede na sklop vzorcev z večjim deležem kaolina. Kalcijev karbonat dosega najvišje vrednosti hrapavosti, poroznosti, togosti in zrcalnega sijaja. K večji aglomeraciji so delno pripomogla tudi veziva in sprememba temperature. Fizikalno-mehansko obdelovanje z ultrazvokom ne more v zadostni meri premagati kemijskega privlaka med pigmentnimi delci, kar rezultira v delni aglomeraciji. Večji aglomerati so se sicer razbili na manjše, zmanjšala se je tudi velikost pigmentnih delcev CaCO3 in kaolina, vendar ultrazvok ni izničil pojava aglomeracije.</dc:description><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-15 09:02:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>146883</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90905</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
